info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
26. 5. 2008

Zeleni klini so pomembni za kakovost bivanja

Uredništvo
V času javne razprave o novih prostorskih načrtih se v Ljubljani pojavljajo različne pobude, ki skušajo pripravljavcu, oddelku za urejanje prostora, na organiziran način posredovati mnenja meščanov do posameznih rešitev. Opazno je, da se civilne pobude zavzemajo za dolgoročno kakovost bivanja v mestu v širšem smislu. Nekatere se zavzemajo za manj novih gradenj. Večina jih tokrat skuša pri predstavljanju svojih razlogov delovati tudi povezovalno v smislu zastopanja številnih somišljenikov.

Med njimi sta tudi pobudi Zeleni klin in Gmajna Golovec. Pobuda Zeleni klin strokovno in splošno javnost opozarja na posege, ki so načrtovani v bežigrajskem ali severnem zelenem klinu. Pobuda Gmajna Golovec pa na območju Golovca opozarja na izgubo kakovostnih rekreacijskih površin in poslabšanje bivalne kakovosti, ki bi ju utegnila prinesti gradnja nove povezovalne ceste med Štepanjo vasjo in Rudnikom preko Golovca.

Zastopniki obeh pobud pozivajo k sestopu s teoretskega na praktično zavzemanje za obstoj mestnih zelenih klinov in opozarjajo na ključno vlogo novih rešitev za prihodnost rabe teh mestnih območij. S predstavitvijo območij, načrtovanih rešitev in današnjih načinov rabe omogočajo vpogled v razmere tudi tistim, ki teh delov mesta ne poznajo posebej dobro in vabijo vse razmišljajoče meščane in obiskovalce prestolnice, da oddajo svoj glas proti pozidavi zelenih klinov. Kako bodo pobudniki v obeh zelenih klinih svoje pobude formalizirali in ugotovitve posredovali pripravljavcu novih načrtov, bo znano konec meseca, ko poteče čas javne razgrnitve.

Sodeč po strateškem prostorskem načrtu Ljubljane so zeleni klini – Rožnik, Golovec, Barje, Litostrojski in Bežigrajski - osnovni gradniki zelenega sistema, in nosilci cele vrste ekoloških, socialnih in estetskih funkcij v mestu. Območje Litostroja postaja eden najmanj zelenih delov Ljubljane, Barje je od izgradnje obvoznice potisnjeno na zunanjo stran mesta, za zadnji ravninski zeleni klin za Bežigradom pa je načrtovana pozidava.

Že v osemdesetih je bila čez klin načrtovana nova mestna cesta, Štajerska vpadnica. Sledili so načrti za štadion v SCT-jevi gramoznici in za študentski kampus ob Vojkovi. Na vzhodnem delu klina je že dolgo načrtovana širitev pokopališča Žale. Rekonstrukcija Vojkove in sanacija gramoznice s štadionom sta dobrodošli izboljšavi razmer. V iniciativi Zeleni klin pa opozarjajo, da izvedbeni prostorski načrt, drugače kot strateški, v območju predvideva še novo zazidljivo območje – t.i. Novi Bežigrad. Če bo ta predlog sprejet, bo pozidano praktično celotno območje bežigrajskega klina.

Danes se nobeden od napovedanih posegov še ne izvaja in Bežigrajski zeleni klin se še kaže v podobi zaradi katere mu je bila v zelenem sistemu Ljubljane pripisana pomembna vloga. Njive živijo v polnem smislu. Na sprehodu se srečujejo kmetje s traktorji, sprehajalci, tekači in kolesarji, ki jih polja pšenice in koruze navdihujejo enako kot bi jih pokošene zelenice v parku ali gredice s tulipani. Njihovo število je veliko in prostor dejanjsko učinkuje kot mestni park, katerega vzdrževanje tudi javnih financ zaenkrat ne obremenjuje.

V nasprotju z Rožnikom in Golovcem, ki sta gozdnata in hribovita, je Bežigrajski klin ravninsko območje, ki ponuja možnosti za šport in rekreacijo za prebivalce tega dela mesta. Samo še na tem delu Ljubljane je ohranjena vidna povezava mesta, ljubljanskega polja in Kamniško-Savinjskih Alp. Samo še na tem območju je v Ljubljani mogoče zaznati edinstven občutek razsežne odprtosti prostora.

Izguba te površine bi njegove redne uporabnike nedvomno močno prizadela in bi v mestu sprožila tudi probleme. Vsakodnevne uporabnike bi nova pozidava preusmerila drugam, na območja ki so že napolnjena in predvsem za otroke in starejše slabše dostopna. Bivalno okolje v tem delu mesta bo z izgubo zelenega klina postalo manj privlačno.

Pobuda Zeleni klin predlaga, da mesto v Bežigrajskem klinu ohrani velike sklenjene odprte površine in premisli o izvedbenih detajlih nove štajerske vpadnice in se odpove "Novemu Bežigradu", ter tako ohrani celovitost zelenega klina, ki bi se lahko sčasoma prestrukturiral v pravi park. Ter dodajajo, da Novi Bežigrad pomeni neutemeljeno širitev urbanizacije, še preden so izkoriščena že degradirana in druga amortizirana območja v mestu. Ena največjih splošnih kritik plana je še pravijo, da ne predvideva mehanizma, ki bi zagotavljal izvedbo sanacij in prenov pred širitvijo mesta na gozdne in kmetijske površine.


Več:
>>Zeleni klin
>>Gmajna Golovec

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 28.5. 2008, 14:50

Pozornost je treba posvetiti tudi dognanjem v Okoljskem poročilu za strateški in za izvedbeni del občinskega prostorskega načrta. Omilitveni ukrepi v okoljskem poročilu predstavljajo zahteve po nekaterih spremembah v prostorskih aktih predlaganih rešitev.

urbofil
kmetije, traktorji, vonjave in še... par korakov iz centra, 29.5. 2008, 09:51

Zakva ne grejo vsi iz teh iniciativ raje živet na podeželje in naredijo prostor unim k hočejo v mesto?!

matic
urbofilu..., 29.5. 2008, 10:10

Morda zato, ker večine ljudi vonjave in traktorji prav nič ne motijo? Zakva se pa ti ne preseliš, v kakšen Sao Paulo recimo?

Anonimnez
Brez naslova, 29.5. 2008, 10:55

Urbofil, saj po svoje imas prav
raziskave kažejo, da je razlog no.1 za seljenje iz Ljubljane v suburbana območja boljši stik z naravo, šele potem cena nepremičnin. Jaz se de facto selim iz Bežigrada, ko bo tole pozidano.
Hvala Trajektu za dobro objavo.


Matjaž Vodopivec
Mesto in podeželje, 29.5. 2008, 11:10

Sklenjena območja podeželskega prostora, ki so ostala znotraj urbane aglomeracije so velika prednost Ljubljane pred primerljivimi mesti. Tu ne gre samo za polja ampak tudi za urbanizirane vasi, z domačijami, ki prispevajo k pestrosti mestnega prostora, govorijo o zgodovini razvoja Ljubljane. Življenje v Ljubljani je prijetnejše in znosnejše prav zato, ker so ti prostori na dosegu roke in ker ima vsaka stanovanjska soseska del tega. Zavzemam se za to, da se zeleni klini uredijo z minimalnimi posegi, vsaj do te mere, kot je urejen Rožnik. Pravzaprav bi tudi Golovec in Severni zeleni klin, tako kot Rožnik, lahko razglasili za krajinski park. Tudi vzdrževanje kmetij v mestu, ki bi bile urejene, je lahko zelo pozitivno, zaradi samozadostnosti pri oskrbi s hrano in ker jih je mogoče vključiti v urbani prostor v povezavi z rekreacijskimi, didaktičnimi in turističnimi dejavnostmi. Ti prostori lahko k živahnemu urbanemu utripu prispevajo veliko več kot si večina od nas predstavlja...

miha v
zaprta mentaliteta, 29.5. 2008, 13:33

"...Tudi vzdrževanje kmetij v mestu, ki bi bile urejene, je lahko zelo pozitivno, zaradi samozadostnosti pri oskrbi s hrano in ker jih je mogoče vključiti v urbani prostor..."
Se strinjam Matjaž, če bi bili v teh kmetijah, kafiči, hostli, kinodvorane, restavracije, klubi, galerije... ne pa spalna, pridelovalna področja s paralizirano podeželsko mentaliteto!


Karin Dremelj
mentaliteta, 29.5. 2008, 13:45

Miha, vidim, da tudi sami prihajate s kmetov, kjer vam je vsega naštetega očitno manjkalo... Se strinjam, da je potrebno delati na "mentaliteti", ampak s knjigami in konkretnimi podporami ljudem, ne pa z betonom in soljenjem pameti.

miha
urbanost znotraj obroča, 29.5. 2008, 15:27

Nova strategija je popolnoma pametno zastavljena, park ki bo ostal je še vedno OGROMEN!, kmetijska zemljišča pa morajo logično ven iz notranjosti obroča, kjer se naj favorizira urbane kvalitete in zgoščevanje, parki so logično del urbanosti in celo bolj smiselni in vrednejši so z zgoščevanjem prostora. Tu oboji pridobijo, narave željni in razvoj prostora. Ta iniciativa pa ne dopušča kompromisa, stanje hočete obdržat nedotaknjeno.

Bojana
Odogvor Mihu, 29.5. 2008, 20:52

Miha, o kakšnem parku govorite? Vse kar jaz vidim, je ozek zeleni pas med kampusom in Novim Bežigradom ter nekaj trave okoli trafo postaje kjer itak ne more biti drugega. Tista večja zelena površina na vzhodu pa so ŽALE! Upam da mestu mrtvih ne pripisujete kakše velike rekreacijske in razvedrilne vloge.
Pobuda zeleni klin pa, če jaz prav razumem, nasprotuje samo najnovejšemu posegu - območju Novi Bežigrad oz. Mesto znanja, in ne nasprotuje štadionu, nakupovalnem centru, kampusu in cesti, kar se meni zdi čisto dovolj velik KOMPROMIS.


miha
Brez naslova, 30.5. 2008, 12:29

parka v stožcah bo ostalo cca. 30ha, kar je ogromno!
Ena cesta čez golovc vam dela take probleme!!!, pa to ni zaščiten narodni park, ampak center ljubljane, zemlja je dragocena, noben vas ne bo resno jemal s takimi zahtevami! Pol golovca bi brez problema lahko pozidali, pa bi bilo še vedno dovolj rekreacisjkih površin! Pa sej ljubljana nima gostote manhattna, da rabi parkovnih površin za cel central park!


Anonimnez
Brez naslova, 30.5. 2008, 18:22

Ljubljana je marsikateremu tujcu simpatična prav iz razloga , ker pose duje vse pozitivne urbane kvalitete v smislu urbane ponudbe (ali pa vsaj večino tega) , obenem je pa še vedno človeku prijazna, ker mu omogoča stik z naravo (ne samo v urejenih urbanih parkih, pač pa tudi s kulturno krajino naravnega prostora). Morali bi si vsi skupaj prizadevati, da ta odnos ostane čim bolj neokrnjen (bog ne daj, da bi se mesto ravnalo po pozidavah tipa Manhatten, že Milano je kot ambient za zdravo življenje večine svojih občanov problematičen

Anonimnez
Brez naslova, 30.5. 2008, 18:27

Severni "zeleni klin" je bolj ali manj risanka na karti Strateškega prostorskega načrta - na načrtih izvedbenega dela novega občinskega prostorskega načrta od klina ni nič - če bo še območje stadiona pozidano z dvajset metri visokimi stavbami?? - tako je pisalo v časopisih - tak načrt naj bi mestni svet že sprejel, torej javne obravnave strateških ali planskih izvedbenih izhodišč ničemur več ne koristijo - bo severno ob obvoznici vsega, kar predstavlja "zeleni klin" konec.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Območje predvideno za gradnjo Novega Bežigrada z veduto na Kamniške Alpe


Pasica, s katero nastopa civilna pobuda na območju Golovca


Raba v zelenem klinu danes


Zeleni klini v strateškem delu OPN; označeno je območje, kjer se v izvedbenem delu pojavi Novi Bežigrad


Zeleni klini v izvedbenem delu OPN; označeno je območje Novega Bežigrad

na vrh