info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
4. 6. 2008

Budimpešta: dediščina talec špekulacij

M.Č.
Neodločen izid spopada okrog najverjetnejšega rušenja kulturnega središča Kultiplex je samo zadnji primer iz dolgo trajajoče zgodbe o usodi propadajoče kulturne in arhitekturne dediščine v Budimpešti. Najbolj na udaru je židovska četrt, v katero prihajajo mednarodni investicijski skladi s svojimi nepremičninskimi projekti.

Največji problem za osrednje mestne oblasti in ostale ustanove, ki si prizadevajo za ohranitev starih zgradb, je v tem trenutku predvsem visoka stopnja avtonomije, ki jo uživajo mestne četrti. Korenine te težave segajo daleč nazaj v leto 1990, ko je po padcu komunizma prevladalo prepričanje, da bo mesto delovalo bolje, če bo decentalizirano. Posledica tega je, da imajo osrednje mestne oblasti precej manj pristojnosti kot pri nas. Mestne četrti imajo pristojnosti za samostojno odločanje na številnih področjih, vendar so po drugi strani finančno šibke in zato toliko bolj podvržene korupciji. Situacija se v tem trenutku zdi nerešljiva, saj je za spremembo obstoječega sistema lokalne samouprave potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Politične stranke so tesno povezane s posameznimi mestnimi četrtmi, zato je v njihovem interesu zadržati status quo.

Eden zadnjih primerov, ki čakajo na rušenje, je priljubljeno kulturno središče Kultiplex. Kultiplex že od začetka 20. stoletja ponuja prostor kulturnim in filmskim dejavnostim, v njem pa domujejo tudi radijska postaja, kinodvorana, kavarna, restavracija in koncertna dvorana. Padel naj bi zaradi novega hotela, skupaj z njim pa še del obzidja iz 15. stoletja, ki je v napoto pri gradnji hotelske garažne hiše. Da bi bil absurd še večji, gradnja hotela ni predvidena neposredno na lokaciji Kultipleksa, temveč v bližnjem parku, na območju pa je predpisan skupni delež zelenih površin. Če torej Kultipleksa ne bodo zravnali z zemljo in spremenili v park, novogradnja ne bo mogoča. Objekti, v katerih domuje kulturno središče, so bili prvotno v lasti mesta, vendar jih je le to prodalo četrtnim oblastem ob upoštevanju, da je bila na tem mestu načrtovana ena od univerzitetnih zgradb. Danes se predstavniki četrtnih oblasti agresivno prizadevajo za zaprtje Kultiplexa, da bi omogočili gradnjo hotela. Kultiplex išče poti za svoj nadaljnji obstoj s pomočjo različnih pravnih sredstev, saj naj bi dovoljenje za obratovanje, ki so mu ga izdale četrtni oblasti, veljalo do leta 2010.

Poleg tega je madžarski urad za varovanje kulturne dediščine (KÖH) nedavno zavrnil poziv, naj kulturno središče zavaruje kot dediščino. KÖH ima sicer lepo zgodovino strokovnih prizadevanj za ohranjanje zgodovinskih stavb, vendar je pred kratkim prišlo do zamenjave v njegovem vrhu. Ta naj bi bila tudi ključna za nenavadno soglasje k rušenju obzidja iz 15. stoletja prav pod budimskim gradom, zaradi gradnje garažne hiše.

Ker niti mesto niti vlada ne nudita zadostne finančne pomoči za prenovo zgodovinskih stavb, v Budimpešti pričakujejo, da se bo trend novogradenj v škodo prenove mesta nadaljeval. Pogost je vzorec, ko četrtne oblasti posedujejo veliko nepremičnin in jim primanjkuje sredstev za njihovo prenovo, potem pa se nenadoma pojavi investitor z veliko denarja in ponudi, da bi na mestu zgodovinske zgradbe zgradil nekaj popolnoma novega. Najbolj prizadeto zaradi takšnega načina vlaganj naj bi bilo sedmo okrožje, v katerem se nahaja budimpeštanska židovska četrt z največjo evropsko sinagogo.

Da bi meščani rešili kulturno dediščino, so se organizirali v različne civilne iniciative in priredili več protestnih shodov, ki so bili delno uspešni. Številne vloge za rušenje v židovski četrti so oblasti zavrnile. Pomemben dosežek se je zgodil februarja, ko je bil sprejet štiri mesečni moratorij na kakršne koli gradbene posege v tem delu mesta. Medtem je v pripravi nov regulacijski načrt s številnimi pobudami z vseh strani.

Lani so pristojne organe v Budimpešti predstavniki UNESCO že posvarili, da mesto lahko umaknejo s seznama svetovne dediščine, vkolikor zavarovanega območja ne nameravajo vzdrževati na ustreznem nivoju. UNESCO je Budimpešti tudi predlagal davčne vzpodbude po francoskem vzoru, kjer so novogradnje obdavčene z 19,6%, prenove pa zgolj s 5,5%.


Več:
>>Spiegel
>>IPS News
>>Budacast.hu

>>petitiononline.com / peticija za Kultiplex

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Budimpešta: protesti proti rušenju kulturne dediščine


Kultiplex, bar


Kulturno središče Kultiplex

na vrh