info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
5. 6. 2008

Za novi zbornični princip

Miha Burger, Naddemokracija.si
Skupni imenovalec projektov in problemov "Vila za gradom", "Potniški center Ljubljana" in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti", je vzpostavitev, obstoj ali nastanek bolj zavezujoče oblike dogovarjanja.

Za vse strani. Prva stran, imenujmo jo stran A, je vedno "zainteresirana javnost". Izraz je v tem trenutku najprimernejši, ker je uporabljen tudi v najnovejšegem Zakonu o mediaciji, o katerem govorim v tem prispevku. Druga stran, imenujmo jo stran B, je vedno "država ali občina kot oblastni subjekt", ki sta prav tako opredeljena v prej omenjenem zakonu. Za uporabo pri našem skupnem imenovalcu lahko stran A poimenujemo tudi "strokovna civilna družba" oz. "dovolj veliko število nosilcev pooblastil za poseg v prostor". Če še poenostavimo, govorimo o arhitektih. Druga stran, oz. stran B, pa je za vsak problem oz. projekt, odgovorna državna institucija. Sistem ustanov je vzpostavljen tako kot je. Je hierarhičen, vedno je mogoče priti do bolj odgovorne ustanove, če kateri od klinov na hierarhični lestvici odpove.

V Zakonu o mediaciji (sprejetem na majskem zasedanju Državnega zbora) je v uvodu k predlogu zakona v poglavju Prednosti mediacije kot načina reševanja sporov zapisano: "...ker se lahko obravnavajo tudi povsem nepravna vprašanja, ki so pogosto pravi razlog, ki je privedel do konflikta." V nadaljevanju istega poglavja sledi: "...širša uporaba mediacije lahko pripomore k zmanjševanju pritiska na sodišča". Vkolikor to povežemo z zapisanim v naslednjem poglavju z naslovom Priporočila Sveta Evrope, je ključno tretje priporočilo, datirano s 5. septembrom 2001 o možnostih ARS (Alternativno Reševanje Sporov) med upravnimi oblastmi in zasebniki, kar vključuje tudi določeno Strokovno Civilno Družbo. V nadaljevanju sledi pomemben stavek: "Da država dopušča možnost, da ARS predpiše kot procesno predpostavko!" Vse navedeno je mogoče povezati z zapisanim v poglavju Področja uporabe, kjer piše: "Urediti mediacije, v katerih je navzoč javnopravni element. Gre n.pr. za razmerja, kjer na eni strani nastopa država ali občina kot oblastni subjekt, na drugi strani pa zainteresirana javnost!!" (ta isti stavek se ponovi tudi v obrazložitvi členov zakona in sicer 2.člena zakona (Področje uporabe) kjer med drugim stoji: "Pravila tega Zakona se smiselno uporabljajo tudi za mediacijo v drugih sporih". Ocenjujem, da imamo zakonski okvir za vzpostavitev, obstoj ali nastanek bolj zavezujoče oblike dogovarjanja.

Ker je ministrstvo za pravosodje kot avtor zakona o mediaciji zainteresirano za potrditev njegove učinkovitosti (predvsem v osnovnem cilju zmanjševanja pritiska na sodno vejo oblasti) bo podprlo (prvi razgovori na ministrstvu v tem smislu to potrjujejo) kakršenkoli praktičen preizkus tega novega Zakona (posebej v tistem delu, ki se nanaša na nove oz. oblike mediacije primerne za "druge spore").

Ker je za to obliko mediacije zainteresiran del sistema ustanov (konkretno ministrstvo za pravosodje), bo Ministrstvo za okolje in prostor, kot drugi del oblastnega sistema, mnogo težje iskalo izgovore tako kot danes n.pr. pri Vili za gradom: "Po pravni plati je vse v redu; če vam ni kaj všeč pa tožite! Kdorkoli že ste!"

Predlagati je potrebno samo primerno obliko mediacije. V tem smislu predlagam "novi zbornični princip". Veljal naj bi za vse probleme in projekte povezane z urejanjem prostora v okviru Zbornice za arhitekturo in prostor, neglede na to kakšna bo po zaključku obravnave ZAID", ki bi dosegli zadosten prag glasov njenih članov. V prvi fazi bi predlagatelji, zadosten prag glasov bi bil 5, registrirali projekt, ki je problematičen. Ti bi sestavili "Predlog za mediacijo" in ga naslovili na "zainteresirano javnost". V drugi fazi bi registrirali število glasov zborničnih članov – n.pr. 2/3, ki bi glasovali ZA, oz. odgovorili na poziv k podpisu ZA ali PROTI mediaciji problematičnega projekta. "Predlogu za mediacijo" bi priložili predhodno pridobljeno priporočilo ministrstva za pravosodje (ki vsebuje tudi potrditev predlaganega mediatorja in po možnosti tudi metodo /scenarij/ mediacije).

Vse NJP nosilce javnih pooblastil za posege v prostor pozivam, da s svojim podpisom na spletni strani >>www.naddemokracija.si podprejo predlog vzpostavitve bolj zavezujoče oblike dogovarjanja. Le z dovolj velikim številom podpisov bo možna uvedba "novega zborničnega principa". Na Naddemokraciji nameravamo objaviti tudi kako bi izgledala mediacija na konkretnih primerih (tudi n.pr. za Vilo za gradom ali PCL).


Več:
>>Prostovoljna zbornica kot družbena zaveza
TrajekT 15. 4. 2008

>>www.naddemokracija.si

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Janez
dajmo naši, 6.6. 2008, 11:16

SEM POPOLNOMA ZA!

miha burger
kdo smo naši?, 13.6. 2008, 09:57

Nobenega ne vidim, spoštovani anonimni Janez. Po desetih dneh objave poziva k podpori predlogu novega zborničnega principa tako na spletni strani Trajekta kot Naddemokracije, ni nobenega odziva, tudi po e-pošti nisem prejel ničesar. Tudi na pismo poslano na ZAPS ni nobenega odgovora. Kdo smo naši? Jaz nikogar ne vidim.

Lahko le ponovim stavek Abbie Hoffmana (moja generacija iz šestdesetih...): »Demokracija ni nekaj v kar verjameš, ampak je nekaj kar počneš. Sodeluješ. Če tega ni, se demokracija sesuje.«


Anonimnez
ti hudik, ti..., 27.6. 2008, 13:07

...priča smo sesuti DEMOKRACIJI! Se mi zdi, da imamo že vsi vseh in vsega polhen kufer. Pa kaj potem?
Svet še vedno stoji in se veselo vrti naprej... nekateri pa otožno cepetajo.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Prostovoljna zbornica kot družbena zaveza
TrajekT 15. 4. 2008




na vrh