info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 6. 2008

Različne pripombe na mestni načrt

Matevž Čelik
Po zaključku javne razgrnitve strateškega in izvedbenega načrta mestne občine Ljubljana smo se pri strokovnih društvih in ustanovah pozanimali kako so se odzvali na razgrnitev in kakšne pripombe so podali predlagatelju novih prostorskih dokumentov. O tem smo povprašali Društvo arhitektov Ljubljana (DAL), Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS), Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS), Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS) in Inštitut za politike prostora (IpoP).

Predsednik DAL, Andrej Hrausky, je pojasnil, da se društvo arhitektov ob razgrnitvi ni posebej organiziralo in ni podalo pripomb, čeprav je po njegovih besedah društvo na splošno zelo kritično do aktualnega prostorskega razvoja v prestolnici. Sam je bil v času razgrnitve prezaseden z organizacijo Foruma za evropske arhitekturne politike, tako da ni utegnil sodelovati v javnih razpravah.

Danes se je sestal DAL-ov urbanistični svet, ki je v roku oddal pripombe, pripravlja pa tudi stališče do SPN in IPN, ki ga bo izdal v prihodnjih dneh. Urbanistični svet izpostavlja konceptualna in vsebinska neskladja med vizijo, SPN in IPN. Osredotočil se je na širitev zazidljivih površin ter opozoril, da bi se razvoj mesta moral obrniti navznoter, izkoristiti obstoječe zazidljive površine in izvajati prenova. Urbosvet kot neustrezno ocenjuje vključeavnje Emonike v urbanistični načrt in predlaga ponovitev natečaja. Pomembna tema pripomb Urbosveta so tudi stolpnice, ki so po njihovem mnenju "uvoz iz Amerike in iz Dubaja" ter bi se morale umeščati na podlagi relevantnih, neodvisnih strokovnih presoj. Na področu prometa širjenje mestnih vpadnic ocenjujejo kot neustrezno in predlagajo natančnejši premislek o učinkoviteješem javnem prevozu, sistemu enosmernih ulic v središču mesta, garažah in cesti čez/skozi Golovec. Izpostavljajo togost tipologij v središču mesta, problem pozidave zelenih klinov in predlagajo uvedbo obveznih urbanističnih in arhitekturnih natečajev za vsa pomembna območja.

DKAS je svoje člane povabil na predstavitev strateškega in izvedbenega načrta v Jakopičevi galeriji, ki so jo za študente krajinske arhitekture pripravile krajinske arhitektke, sodelujoče pri pripravi dokumentov. DKAS je po predstavitvi napovedal oblikovanje skupnih pripomb društva, ki so jih sestavili na podlagi zbranih individualnih pripomb.

UIRS je bil izvajalec predloga Strateškega načrta MOL. Dr. Mojca Šašek Divjak, ki je zadolžena za koordinacijo projekta prostorskega načrta Ljubljane, je ob tem pojasnila, da UIRS kot izvajalec ni vlagal pripomb na svoje delo. Pa tudi na izvedebeni del načrta, ki ga je pripravilo podjetje LUZ, pripomb niso podali. Po njenih informacijah je pripomb približno 1.000, vendar je to neuradna številka. Na MOL naj bi pripombe razdelili glede na to ali se nanašajo na strateški ali izvedbeni del in jih poslali obema izvajalcema v obravnavo. Kot članica izvršnega odbora DUPPS je dr. Šašek Divjakova pojasnila, da tudi DUPPS ni podal skupnih pripomb na nove mestne prostorske dokumente. Mag. Miran Gajšek, predsednik društva, je bil v vlogi načelnika Oddelka za okolje in prostor MOL intenzivno vpleten v delo pri pripravi novih dokumentov.

Direktor IpoP, Marko Peterlin, je povedal, da so prostorske akte temeljito proučili in v roku oddali pripombe. Najbolj je bil IPoP kritičen do prometa. Pri tem je opozoril na nasprotje med ciljem "prestrukturiranja prometa" s pospeševanjem uporabe JPP, kolesa in pešačenja, ter načrtovanimi ukrepi, ki izboljšujejo predvsem pogoje za avtomobilski promet. IPoP opozarja, da koncept cestnih obročev ni združljiv z zasnovo mesta ob krakih, ter da širitev vpadnic v predlagani obliki ne omogoča prestrukturiranja prometa. Med ostalimi pripombami so izpostavili še preveliko podrobnost izvedbenega načrta ter nezadostnost ukrepov za njegovo izvajanje. Opozorili so, da ostra ločitev na mestno središče in ostalo mesto v zasnovi prostorskega razvoja ni utemeljena. Po mnenju sodelavcev IPoP poudarjenje vpadnic kot kontinuiranih koridorjev zanemarja dejstvo, da so vpadnice predvsem nizi središč. V zvezi z urbanističnim oblikovanjem IPoP ocenjuje, da predlagana tipologija objektov ni ustrezna in tudi ni potrebna za doseganje opredeljenih ciljev.

Pripombe na mestni prostorski načrt je podal tudi TrajekT. V pripombah smo opozorili na nekatera konceptualna neskladja med strateškim in izvedbenim načrtom v zasnovi prostorskega razvoja. Razporeditev centralnih dejavnosti, določila o oblikovanju objektov in lokacije višinskih poudarkov bi po našem mnenju morala podpirati koncept omrežja četrtnih in lokalnih središč znotraj mesta. Ocenili smo, da določanje višinskih poudarkov na podlagi kriterija lokacije 'na križišču ali ob glavni mestni cesti' ne podpira ideje, da bi z večjo gostoto oživili posamezne mestne predele. Podrobno predpisovanje stavbnih tipologij po območjih pa lahko predstavlja oviro za doseganje strateških ciljev: od razvoja mesta navznoter, do energetske sanacije objektov.

Ob oddaji pripomb je Trajekt opozoril, da jih podaja ob upoštevanju nestabilnih pogojev za načrtovanje, ki jih je v toku priprave ustvarila slovenska Vlada s tvegano, hitro in slabo pripravljeno menjavo zakonodaje s tega področja. Na možne negativne posledice sprememb na kakovost novih občinskih prostorskih dokumentov in ovire ki bi utegnile nastati pri implementaciji različnih razvojnih projektov so v času priprave večkrat organizirano opozorile številne strokovne ustanove, ki združujejo urbaniste in prostorske načrtovalce, od fakultet do strokovnih društev. Sredi zahtevnega in intenzivnega delovnega procesa, v katerem so sodelovali številni strokovnjaki, je sprememba zakonodaje predstavljala nepotrebno motnjo, ki je vplivala na pripravo dokumentov.


Več:
>>Novi prostorski akti MOL / e-razgrnitev

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

študent fa
Dober začetek, 11.6. 2008, 23:27

Pozdravljam pripombe na razgrnitev prostorskih aktov MOL. Ljubljana bi morala stalno odpirati prostor razprave, v katerem bi se opredelil javni interes in načini njegovega uresničevanja. Cilji so sicer skladni z vrednotami trajnostnega razvoja in zadevajo vse razvojne probleme sodobne družbe, kar je gotovo pomembna izboljšava v programu razvoja Ljubljane. Menim, da ostaja odprto vprašanje povezave Ljubljane z metropolitansko regijo. To pa bo morda naloga bodočih arhitektov. Sicer pa karkoli se premakne v teh mukotrpnih časih, je vredno pohvale. (MM)

urbosvetnik
pojasnilo, 12.6. 2008, 11:16

Urbanistični svet pri DAL je podrobne pripombe k SPN in IPN oddal v roku razgrnitve. Stališče do razgrnitve s povzetkom pripomb bo objavljeno v kratkem.

Anonimnez
Brez naslova, 13.6. 2008, 23:04

Očitno bodoče pravne podlage za projektiranje objektov v nekem mestu, kot je Ljubljana, projektantov ne zanimajo kaj dosti, glede na "množični" odziv v komentarjih tukaj

študent fa
Mnenje, 14.6. 2008, 16:43

V resnici program z vabljenimi udeleženci ni obetal posebno konstruktivne razprave. S kritičnim pogledom nazaj in brezprizivnim stališčem, da mesto lahko pozdravijo samo strokovnjaki - načrtovalci , ni bilo možno ustvariti okoliščin za razpravo, ki bi presegla kolektivno nerazpoloženje in se končala z oprijemljivimi sklepi.

Anonimnez
za urbosvetnik, pojasnilo, 12.7. 2008, 22:59

Kje in kdaj je kaj objavljeno?

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Novi prostorski akti MOL / e-razgrnitev






Foto: Aleksander S. Ostan

na vrh