info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
18. 6. 2008

Od ozalidne kopije do podatkovne baze

M.Č.
Revija The Economist v zadnji številki poroča o spremembah načrtovanja, ki jih prinaša razvoj novih programskih orodij. Programe, ki so bili do nedavnega v uporabi v letalski in avtomobilski industriji vse pogosteje uporabljajo arhitekti, ki se arhitekture lotevajo tudi kot tehnološke inovacije. Tudi širše, uporabniki nekaterih programskih orodij možnosti, ki jih takšno načrtovanje ponuja, že poznajo, v tej smeri pa naj bi se v bodoče razvili programi vseh glavnih proizvajalcev.

Računalniške modele zgradb arhitekti pretežno še vedno uporabljajo za izdelavo fotorealističnih renderjev ali fantastičnih grafik, namenjenih razvoju koncepta ali predstavitvi projekta. Zaenkrat še ne igrajo pomembnejše vloge pri izdelavi projektov za izvedbo ali med gradnjo. V tej fazi se večinoma uporabljajo staromodni dvodimenzionalni prerezi in tlorisi.

Ker je dvodimenzionalna črtna risba samo kup črt, potrebuje serijo podrobnejših opisov in obdelav, ki pojasnjujejo gradbeno strukturo, da postane razumljiva. Tudi manjše zgradbe zato zahtevajo cele serije risb, prav produkcija risb pa tradicionalno predstavlja najzajetnejši delež v ceni projektne dokumentacije. Morebitna sprememba projektne dokumentacije ali izdelava različnih variant sta zato še posebej dragi in časovno potratni. Poleg tega risbe še ne povejo dovolj o ceni gradbenih in obrtniških del. Arhitekti zato moramo poskrbeti za ustrezen popis del in ga ob spremembah ustrezno prilagajati.

Na inštitutu GIT (Georgia Institute of Technology) v Atlanti se že od 1970-ih ukvarjajo s področjem, ki se imenuje modeliranje gradbenih informacij (building-information modelling, BIM). Ta način računalniške obdelave vključuje predstavitev zgradb s popolnim tridimenzionalnim modelom, ki vključuje podatkovno bazo. BIM predstavlja velik korak dalje od razvoja konvencionalnih CAD orodij. Namesto uporabe črt, ki jih je šele potrebno interpretirati, BIM temelji na objektih, ki v modelu predstavljajo trdne oblike ali praznine vključno z vsemi njihovimi lastnostmi. BIM vključuje podatke o odnosih med posameznimi objekti. Model vključuje elemente vseh načrtov, arhitekture, gradbenih konstrukcij, strojnih in elektro instalacij. Tako omogoča odpravo številnih napak in neskladij med posameznimi načrti, ki jih je pogosto mogoče ugotoviti šele med gradnjo in naj bi v povprečju predstavljali tudi od 2 - 5% cene gradbeno obrtniških del.

BIM naj bi omogočil tudi boljše sodelovanje med arhitekti in inženirji. Z njim bo namesto risb osnova za načrtovanje postal tridimenzionalni model, risbe pa bodo samo rezultat tega modela. Računalniški modeli zgradb ne bodo več le tridimenzionalne predstavitve arhitekture, temveč se bodo razvijali v smeri digitalnih prototipov ali simulacij. Ideja o letalu, ki testni polet opravi v računalniškem spominu, ki izračunava tok zraka čez krila in ostale pomembne podatke, je dokaj običajna. Danes pa vse bolj oprijemljiva postaja tudi ideja, da bi na podoben način testirali stavbe, preden bi šle v gradnjo. Z ustreznimi programskimi orodji naj bi veliko podrobneje kot zdaj določali energetsko porabo, osvetlitev, toplotne tokove in akustiko v stavbah.

BIM zaenkrat uporabljajo predvsem arhitekti, ki so tehnološki inovatorji. Grimshaw Architects so ga uporabili pri načrtovanju geodezičnih kupol v rastlinjakih Eden Project na Cornwalllu, pri Gehryu pa so se ga poslužili pri načrtovanju Guggenheima v Bilbau in Walt Disneya v Los Angelesu. Bolj razširjeni uporabi BIM programskih orodij naj bi bili priča predvsem zaradi njihove večje dostopnosti in zaradi pritiskov gradbenega sektorja, ki si prizadeva natančneje načrtovati izdatke. Kot vemo, optimistične ponudbe na razpisih za izvajalce običajno močno odstopajo od končne cene gradbenih in obrtniških del, BIM pa naj bi omogočil njihovo natančno vrednotenje v toku načrtovanja. Razvijalci programskih orodij pa napovedujejo, da poti nazaj ni več. V roku desetih let naj bi projekti na papirju praktično izginili, ker bodo gradbena podjetja na gradbiščih zahtevala BIM modele.


Več:
>>Economist.com
>>Georgia Institute of Technology
>>Gehry Technologies
>>Grimshaw Architects

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



Projekt One Island East (Gehry Technologies) je za uporabo BIM nedavno prejel nagrado

na vrh