info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
26. 6. 2008

Luksuz z več kot 2,7 sobe

Matevž Čelik
Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2007, ki ga je Geodetska uprava RS objavila v tem mesecu ugotavlja, da so lani cene nepremičnin v Sloveniji po dolgem obdobju rasti stagnirale. Sprememba naj ne bi bila posledica obsežnejše ponudbe, temveč manjšega povpraševanja. Umirile so se tudi cene stanovanj v največjih slovenskih mestih. Kljub temu poročilo ugotavlja, da je še prezgodaj govoriti o opaznejšem premiku v razmerju med ponudbo in povpraševanjem. Vkolikor ne bomo priča večjim finančnim ali gospodarskim pretresom, naj bi cene stanovanj v prihodnjih letih še naprej umirjeno rasle.

Tudi poročila in analize nepremičninskih trgov v srednji in vzhodni Evropi ugotavljajo, da je, kljub pospešeni gospodarski rasti, za ta območja še vedno značilen kvantitavni in kvalitativni primanjkljaj stanovanj. Število stanovanj na tisoč stanovalcev je v novih državah EU bistveno nižje kot pri zahodnih sosedih, stanovanja pa so tudi občutno manjša. Medtem, ko ima povprečno stanovanje na zahodu 4,2 sobi, se stanovanja na drugi strani nekdanje železne zavese ponašajo s komaj 2,8 sobe, Slovenci pa še vedno živimo v stanovanjih s povprečno komaj 2,7 sobama.

Prejšnji režimi so v vseh državah zapustili obsežen stanovanjski fond, ki pa je v glavnem dotrajan in po kakovosti v celoti na bistveno nižjem nivoju kot v starih članicah EU. Podhranjenost stanovanjskega fonda tako med akterji na mladih nepremičninskih trgih še naprej vzbuja optimizem. Kot ugotavlja analiza banke UniCredit, v Sloveniji kljub visoki stopnji lastništva stanovanj, skoraj četrtina prebivalcev razmišlja o nakupu stanovanja v bližnji prihodnosti. Potencialni kupci so predvsem mladi ljudje, saj jih je kar 80% mlajših od 40 let. Več kot 90% potencialnih kupcev namerava kupiti stanovanje z namenom trajno rešiti svoj stanovanjski problem, le nekaj odstotkov vprašanih pa razmišlja o nakupu dodatnega stanovanja. Na splošno torej povpraševanje ostaja razmeroma veliko. Tudi število zgrajenih stanovanj v zadnjih letih postopoma narašča in v strukturi dokončanih stanovanj je opazen trend rasti gradnje večjih stanovanj.

Vsaj kar se tiče infrastrukturne opremljenosti, so v primerjavi s stanovanji v ostalih novih članicah EU stanovanja v Sloveniji solidno infrastrukturno opremljena, kar je nedvomno tudi rezultat ustrezno predpisanih minimalnih tehničnih standardov. Vendar tehnični predpisi pokrivajo le eno od dimenzij kakovosti stanovanj. Eurofoundovo poročilo kakovost stanovanj obravnava tudi z vidika kakovosti lokalnega okolja in osebnega zadovoljstva prebivalcev. Kot pomembne parametre privlačnosti okolja spremlja ekološke značilnosti, osebno varnost in dostopnost lokalne infrastrukture. Med ekološkimi značilnostmi izpostavlja dostopnost zelenih površin in možnost recikliranja odpadkov, z vidika infrastrukture pa dostopnost trgovine, vrtca, šole in zdravstvene oskrbe. Kljub temu, da slovenska evidenca trga nepremičnin ne vključuje kazalcev kakovosti stanovanj, tudi avtorji GURS-ovega nepremičninskega poročila napovedujejo, da bo kakovost bivanja v prihodnje vse pomembnejši dejavnik pri ceni nepremičnine in napovedujejo nadaljevanje procesa diferenciacije cen stanovanj glede na privlačnost mikrolokacij, kakovosti infrastrukture, okolja ter samih stanovanj. Hitrer pregled večjih novogradenj v Ljubljani in Mariboru pa zaenkrat ne nakazuje, da bi se kakovost stanovanj v Sloveniji v bližnji prihodnosti dvignila.

Poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (Eurofound), ki je nastalo v okviru evropske raziskave o kakovosti življenja ugotavlja, da so pričakovanja in zahteve kupcev stanovanj v nekdanjih državah socialističnega bloka glede na standard, ki ga poznajo, bistveno nižja kot na zahodu. Kljub temu, da dvigovanje kakovostnega nivoja stanovanj v vseh novih članicah EU predstavlja pomemben cilj, način, kako ga doseči ni preprost. Eurofound ugotavlja, da kulturne norme, uveljavljen način življenja in povprečna kakovost obstoječih stanovanj močno vplivajo na to, kako prebivalci dojemajo zadovoljiv standard stanovanjske gradnje. Različni kazalci kažejo, da smo Slovenci s kakovostjo stanovanj razmeroma hitro zadovoljni. Nivo zadovoljstva s stanovanji, ki ga je Eurofound izmeril v Sloveniji je kljub nizki kakovosti in majhnosti stanovanj primerljiv z nivojem zadovoljstva v nekaterih starih članicah EU, denimo s Španijo. S svojim stanovanji smo celo bolj zadovoljni kot Francozi in Grki ter le malo manj kot Nizozemci. Tudi zaradi tega cene stanovanj laže dosegajo nivo, ki je ponekod primerljiv s cenami na zahodu. Izraza "luksuzno" ali "nadstandardno" stanovanje slovenski potrošniki dojemajo drugače, kot italijanski, avstrijski ali švedski. Prav spreminjajoče se subjektivno razumevanje kakovosti življenjskega prostora predstavlja dimenzijo, ki bi ob primernih ukrepih v bodoče lahko najbolj dinamično vplivala na dvig kakovosti stanovanjske gradnje.

Še eno področje, ki so ga - kljub temu, da močno vpliva na kakovost stanovanj v celoti - vse slovenske vlade doslej zanemarjale, predstavljajo socialna stanovanja. Da bi v stanovanjskih soseskah dosegli nivo, ki bo primerljiv s starimi članicami EU, bo potrebno kakovostno življenjsko okolje zagotoviti prav vsem. Prav zaradi učinkovitega izvajanja socialnih politik je Evropski parlament gradnjo socialnih stanovanj izločil iz direktive o storitvah na notranjem trgu. To je storil kljub lizbonskim ciljem gospodarske reforme, ki zavezujejo države EU k procesom liberalizacije znotraj vseh sektorjev, vključno s stanovanjskim. Gradnja dostopnih in socialnih stanovanj v EU ostaja pomembno orodje za zagotavljanje boljše preskrbe in kakovosti stanovanj ter za zaščito potrošnikov na trgu nepremičnin. V novih državah članicah ključni izziv za izboljšanje socialne vključenosti glede na poročilo Eurofounda predstavljajo prav slabe stanovanjske razmere.


Več:
>>GURS: Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin (*.pdf)
>>Eurofound: Social dimensions of housing (*.pdf)

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

RK
zavest arhitektov je bistvenega pomena, 27.6. 2008, 08:49

s kolegi bi v osnovi morali razmisljati ze v fazi Iprojekta, kako zagotoviti kvaliteto bivanja in ne samo "estetskega momenta". resnicno je tezko nagovoriti investitorja v smeri VECJIH enot, a danes je prav ta moment morda garant, da boste proejkt dejansko dobili. pred casom nam je uspelo in v centralni sloveniji gradimo stanovanja, ki so 25% vecja, kot je stalnica. kako se bodo prodajala se ne vemo, zanimanje pa je rsnicno veliko.

Rok Pernuš
Brez naslova, 27.6. 2008, 15:41

Ja, se strinjam, zavest arhitektov je bistvenega pomena,
čeprav obstaja rešitev tudi za pregovoritev investiorjev: to pa je fleksibilna gradnja ki omogoča TUDI večja stanovanja, pač glede na kupno moč oz. povpraševanje. Na silo na žalost tu ne gre nič, ampak že možnosti za to lahko premaknejo stvari v pravo smer.
Veliko večji problem pa so lokalni urbanisti, ki sovražijo vse, kar presega njihovo omejeno pamet (se opravičujem častnim izjemam!)....


Miran
urbanisti, 13.7. 2008, 12:20

Žal so vse preveč krat urbanisti župani, močno povezani z lokalnimi gradbenimi lobiji, ki jih vodi vse kaj drugega, kot izgled in uporabnost. Poglejte, kaj se dogaja npr. v Mariboru. Gradi se na vodovarstvenih območjih, ali v njihovi neposredni bližini (Betnava). Kvaliteta vode pade za 400%. Argument minister za okolje pa je 'naj vodo klorirajo ...'.

Anonimnez
Brez naslova, 23.7. 2008, 16:40

kloriranje pa je nevarno za človeški organizem.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin (*.pdf)
Eurofound: Social dimensions of housing (*.pdf)





Zelena jama, Ljubljana


Celovški dvori, Ljubljana


Betnavski park, Maribor


Magdalena, Maribor

na vrh