info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
30. 6. 2008

Nikoli ne bomo imeli Hundertwasserja...

Matevž Čelik
Vladni predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki je poživil delovni ritem zborničnih funkcionarjev, je že od pomladi v parlamentarni razpravi. Precej zabavno pa je tudi poslušati, kaj imajo poslanci v parlamentu povedati o arhitekturi. Med resne in argumentirane prispevke, ki rešujejo ali potapljajo arhitekturno inženirsko stroko se prikrade tudi marsikaj zabavnega.

Po prvi obravnavi v parlamentu, ki je potekala aprila, se bo razprava o Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti nadaljevala z javno predstavitvijo mnenj ta četrtek, 3. julija 2008. Ker se poslancem mandat izteka, pred volitvami pa morajo še na počitnice, bo četrtkova javna predstavitev mnenj o Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti bolj kot ne formalnost. Pričakovati je, da zakon ne bo prišel do druge obravnave in se bo v naslednjem mandatu vrnil na začetek parlamentarne procedure.

Za četrtkovo javno predstavitev mnenj so se najodločneje zavzeli v poslenski skupini Zares. Poslanec dr. Pavel Gantar je dejal, da bodo "zakonu, takšnemu kot je, nasprotovali." Pojasnil je, da je bil "na grozo svojo kolegov, prijateljev, znancev, arhitektov, vedno zelo skeptičen do posebne zbornice za arhitekturo in prostor". Dr. Gantar je prepričan, da bi se s podporo prostovoljnemu članstvu odrekli imperativu samoregulacije in sprejeli birokratsko reguliranje pogojev delovanja arhitektov in inženirjev. Zavzel se je, da bi k javni predstavitvi mnenj povabili kar največ razpravljalcev. Če bi večina menila, da je zbornica v redu, bi se po njegovem mnenju morali potruditi, da bo "ta zbornica takšna, da prispeva h kvaliteti, varnosti, zanesljivosti gradnje v Sloveniji."

Predlog zakona je v aprilski razpravi najodločneje podprla Nova Slovenija. Kot je v razpravi povedal poslanec Martin Mikolič, NSi podpira prostovoljno članstvo v zbornicah in podeljevanje pooblastil na podlagi konkurence. NSI zagovarja neodvisnost stroke, ne zagovarja pa monopolne oblasti vodstva nad člani te stroke. Poslanec Mikolič je v svojem nastopu poudaril, da "stroka ni le vodstvo zbornice", temveč so stroka "tudi tisti, ki od članstva nimajo nič drugega kot le velike stroške in ki si želijo odprto napredno in članom prijazno inštitucijo na katero bodo ponosni".

Aprilsko razpravo o zakonu je sicer otvoril poslanec Zmago Jelinčič, ki je v svojem stilu pričel z besedami, da "o arhitekturni stroki v Sloveniji ni kaj dosti lepega za povedati." Jezil se je na arhitekte, ki nameravajo zrušiti Kolizej in "bodo zgradili nek nagravžen kockast objekt, kakršnih je po svetu polno". Lotil se je tudi Emonike, kjer se je zavzel za poglobitev železnice in menil, da se arhitekti "na železniški postaji prerivajo, da bi čimprej gradili Emoniko". Za nameček je fakulteto za arhitekturo je označil za eno najgrših stavb v Ljubljani in opozoril na onkološki inštitut, "kjer so arhitekti začrtali manjša vrata kot je širina bolniške postelje..." . Za konec je okrcal ZAPS, "kje so bile aktivnosti Zbornice za arhitekturo in prostor do zdaj, glede na slabo kakovost večine novogradenj, slabo umestitev v mestni prostor...". Po vsem tem je Jelinčič presenetljivo zaključil, da zakon ni dodelan in ga ne namerava podpreti.

Na arhitekte je bila jezna tudi poslanka Breda Pečan, ki je pojasnila, da ima kot bivša županja izkušnje zlasti z Zbornico za arhitekturo in prostor in lahko pove, "da se marsikdaj ne moremo ravno pohvaliti z njihovim načinom dela". Osebno pozna primere arhitektov, odgovornih vodij projektov, ki so z rešitvami kršili občinske akte in krivdo prevalili na naročnika, ki je ob izdanem dovoljenju začel izvajati investicijo. Po njenih izkušnjah Zbornica za arhitekturo in prostor ob tem nikoli ni ukrepala. Pečanova je menila, da bi Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti moral bi biti usmerjen v to, "da se inženirstvo in arhitektura že enkrat spravita k sebi in začneta resno razmišljati o tem ali je v čast tem poklicem to, kar se dogaja v slovenskem prostoru in to, kar se dogaja v slovenski arhitekturi".

Poslanec LDS Milan Petek pa je v žaru zanosa, s katerim se je zavzel za obvezno članstvo v arhitekturni in inženirski zbornici, izkazal tudi svoje poznavanje velikih arhitektov: "Jasno je, da Slovenija kot prostor dveh milijonov prebivalcev, male površine, ne more ustvarjati hiperprodukcije svetovno znanih arhitektov. Mi pač verjetno nikoli ne bomo imeli Courvasierja ali pa Gaudija, verjetno tudi ne Hundertwasserja in tako dalje. Imeli smo pa Plečnika, Pavianija, Ravnikarja imamo, Podreko imamo, Marka Mušiča imamo. Torej imamo znana imena in ti morajo biti vodilo in zgled, kako bi naša organizacija na tem področju morala biti zastavljena."


Več:
>>Državni zbor RS (38. redna seja) magnetogram

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

JakaV
Brez naslova, 1.7. 2008, 14:11

He-he. Niti ne moremo pričakovati kaj drugega saj je za laike arhitektura nekaj povsem drugega kot za arhitekte. Važno da imamo Pavijana....

Plecnika v Nebesa!
...pa kaj se zdaj to pravi?!, 1.7. 2008, 15:09

So mar arhitekti posvečeni kot župniki in imajo stik z bogom? Vsi ostali smo pa laiki, od katerih ni pričakovati drugega kot Paviane in Poldreke in Courvasierje? Step down from the sky... oh Master Architect!

luka
Brez naslova, 1.7. 2008, 18:06

Jelinčič ima celo zelo prav. Kolizej je nagravžna kocka kot polno drugih po svetu, Emonika je svinjarija prve vrste, kjer se vsi rinejo h koritu, železnico bi bilo res potrebno poglobiti in nenazadnje prizidek Arhitekure res ni arhitekturni presežek, edino v čemer se z njim ne strinjam je, da je potrebno stari Kolizej ohraniti.

bralec
bitka, 1.7. 2008, 18:09

Najraje od vsega bi v živo videl srečanje in pogovor Marka Močnika z Zmagom Jelinčičem:):).

JakaV
Plecnik, nebesa itd., 1.7. 2008, 19:04

Glede na malo morje seksualnih škandalov nisem povsem prepričan, da vsi župniki sodijo v nebesa. Plečnik, če vprašate kateregakoli arhitekta, je nedvomno tam. Plečnik je mit prve vrste. Slovenci smo vedno imeli zgolj eno dominantno figuro. Takrat je bil to Plečnik! Fabian v resnici ne sodi v ta diskurz - on je zgodba zase.Vzpostavil se je torej mit o asketskem geniju, katerega življenjsko poslanstvo je zgolj in samo - arhitektura. Ta stereotip se nato vleče dalje. Vsak, ki meni da je resen arhitekt, se vzpostavi z odnosom do Plečnika, pove nekaj na to temo, zakaj mu je všeč tromostovje, kaj je zanimivega pri NUK-u itd. najpogumnejši med njimi se mogoče obregnejo ob stadion pa še to iz povsem drugih vzgibov. Plečnik je torej mitska figura par exellonce, ki bdi nad sodobnimi ustvarjalci kot podoba strogega patriarhalnega očeta. Gre za red, disciplino, samo-odrekanje, askezo. O njem ne vemo praktično ničesar slabega. Je prvovrstni kandidat za svetnika zato povsem razumem težnje rimskokatoliške cerkve po beatifikaciji. V zadnjem času se podobno dogaja z Ravnikarjem ...
Arhitektura ima podobno kot vse ostale avtonomne discipline diskurz, ki je bolj poznan stroki kot laikom - na srečo zadnjih! Gre predvsem za kup dogmatskih preigravanj, ideoloških opredelitev in podobnih prvovrstnih traparij. V resnici ne gre zato ali živijo v oblakih ali ne , temveč da si tega močno želijo (superego).
Kar se tiče Jelinčiča pa naslednje. Če že kaj je najprej prvovrstni klovn in nato medijski konstrukt. Nekoč se ta siti osel odloči in se okliče za Plemenitega. OK! Noben mu ne oporeka te pravice. Že naslednjo sekundo ga vsi mediji naslavljajo s tem. Jelinčiča ni brez medijev. Ne razumem od kod pade v to sliko Marko Močnik? Kot njegov antipol? Vesel in žalosten klovn? Bitka med dobrim in zlim mogoče ...
Da zaključim s svetniškim tromostovjem:
"Te mostove je načrtoval fašistični arhitekt v tridesetih letih, ki je sedaj bil recikliran kot postmodernist." (Žižek)


Marko Močnik
Ne bo srečanja z Jelinčičem! Ne debatiram z nestrpnežem., 2.7. 2008, 11:26

"O arhitekturni stroki v Sloveniji ni kaj dosti lepega za povedati." (Z. Jelinčič) No, ne bi se ravno strinjal z Jelinčičem (kot se z njim nikdar ne strinjam). Je res, da me ogromno stvari v naši arhitekturni stroki moti, a kot je Milan Petek dejal "Imeli smo pa Plečnika, Pavianija, Ravnikarja imamo, Podreko imamo, Marka Močnika imamo." Treba je ceniti preteklost, a se zavedati problemov sedanjosti. Na problematiko slovenske arhitekturne stroke sem že več let opozarjal, pa se me je vehementno poskušalo utišati, sedaj pa se marsikdo strinja z mano. Na koncu le slava pravičnemu. Projekt Novega Koloseja pa še zmeraj podpiram. Ravno, ker nimamo takih slovečih arhitektov, moramo tudi zaupati tujim strokovnjakom in se ne samo zapirati. Bodimo drzni, gradimo moderno, gradimo v višave. Toliko 'lukenj' imamo v naših mestih, zapolnimo le-te, preden širimo navzven. Toliko je moje skromno mnenje.

JakaV
Kdo je Marko Močnik?, 2.7. 2008, 12:59

Marko Močnik je pravljično bitje, fikcijski junak, super action-figure na strani dobrega. Če je Plečnik klasični krščanski lik mučenika, je Močnik njegov sodobnik. Predvidevam, da noben zares dobro ne ve kdo to je. Siva eminenca, gospodar lutk? On je absolutno dober. To dokazuje dejstvo, da se ne pogovarja z nestrpneži. Zakaj? Ker so slabi! Ponuja nam žametno-konzervativno formulo: »Treba je ceniti preteklost, a se zavedati problemov sedanjosti.« Tako zelo v duhu evropske birokracije. Bravo Marko Močnik (od sedaj MM). Poleg tega se izrisuje lik disidenta, nekoga, ki je mnogo pretrpel glede na to, da ga so ga »vehementno poskušalo utišati«. Vehementno! Kar je pomembno, da se sedaj »marsikdo strinja« z njim. MM ima vedno več somišljenikov, da ne rečem vernikov. Gre torej za kult? »Na koncu le slava pravičnemu«. Definitivno! MM pa ni samo konzervativen, zna biti tudi precej svobodomiseln, kozmopolitanski saj meni, da se ne smemo zapirati. Hmm. Kje smo že slišali nekaj podobnega? »Bodimo drzni, gradimo moderno, gradimo v višave«. Modernistični vizionar v stilu Le 'Courvasier'-ja, ki se takoj zatem pragmatično korigira s: »Toliko 'lukenj' imamo v naših mestih, zapolnimo le-te, preden širimo navzven.« Vizionar se ponovno prelevi v žlahtnega konservativca saj nam ponudi preverjeno formulo: zgoščevanje pred disperzijo! Vse to in še več zgolj po njegovem »skromnem mnenju«. Gleda na vse povedano sklepam, da poseduje neke kameleonske lastnosti prilagajanja poleg vseh ostalih super lastnosti. Če ima poleg vsega še neizmerno velik in lep nasmeh mu županski stolček ne uide! Živela prihodnost, živel Marko Močnik!

Anonimnez
Brez naslova, 2.7. 2008, 14:17

JakaV: Malo predolgo si bil na soncu. Daj, stopi malo v senco.

anonimnez
trznica, 5.7. 2008, 15:28

Jakav pojdi te svoje misli prodajat raje branjevkam na trznico.....verjetno te bodo z zanimanjem poslusale.....lp

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Državni zbor RS magnetogram

Prostovoljna zbornica kot družbena zaveza
TrajekT 15. 4. 2008
Temne plati obvezne zbornice
TrajekT 3. 4. 2008
Zbor arhitektov za podporo ZAPS
TrajekT 28. 2. 2008
Bo ZAPS razpadla ali se povezala?
TrajekT 25. 2. 2008
Nov zakon: članstvo v zbornici neobvezno
TrajekT 22. 2. 2008
Kulturniki ne dobijo naziva arhitekt
TrajekT 22. 2. 2008
Nova pooblastila novim zbornicam
TrajekT 21. 2. 2008
Monopolni ZAPS nas tolče po žepu
TrajekT 1. 2. 2008
Bo ZAID spremenil licenčna pooblastila?
TrajekT 12. 1. 2008
Zakon za arhitekte
TrajekT 30.01.2007

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (*.doc)



Opomba: * besedilo v navednicah je povzeto neposredno iz magnetograma.

na vrh