info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
22. 7. 2008

Natečaj za Mariborski otok

Uredništvo
Mariborski otok, ki mu je pred štirimi leti grozila preobrazba v vodni park s tobogani, morda čaka lepša usoda. Prejšnji teden je Mestna občina Maribor razpisala že dolgo pričakovani arhitekturni in krajinsko arhitekturni natečaj s katerim želi pridobiti predlog celovite ureditve naravnega spomenika Mariborski otok, obale reke Drave na otoku in levem bregu ter kopališkega kompleksa, ki je zavarovan kot stavbna kulturna dediščina.

Mariborski rečni otok je po genezi drugačen od rečnih otokov v spodnjem toku Drave, ki so posledica meandriranja. Nastal je kot posledica odlaganja erozijskega materiala na trdih čereh. Vzhodni del otoka pretežno pokrivajo grmišča in fragmenti pionirskih gozdnih in antropogeno vplivnih združb. V zahodnem delu prevladuje gozdna vegetacija. Otok danes nima prvotne oblike, saj je v letu 1947 visok vodni val ob izpustu vode iz elektrarne Mariborski otok odnesel zahodno tretjino otoka. Kasneje je bil ta del utrjen z valobranom iz kamnitih blokov, ki so danes nasuti z materialom, izkopanim ob posodobitvi HE. Večji poseg v ekosistem je predstavljala tudi gradnja štirih vrtin za bogatenje podtalnice na V delu otoka (1977). Zaradi vegetacijskih oblik pa je otok ostal zanimiv učni objekt, ki bi z učno potjo lahko postal tudi pomemben predmet znanstvenega proučevanja.

Mestno kopališče na otoku so pričeli graditi na podlagi odločitve mestnega sveta iz leta 1927. V ta namen so izvedli arhitekturni natečaj, na katerem je zmagal Herman Hus. Kopališče je bilo dokončano leta 1930. Bazeni s stolpom in kopališko zgradbo, umeščeni v izjemno naravno okolje so veljali za enega lepših kopališč v tem delu Evrope. Gradnja hidroelektrarn je imela za kopališče usodne posledice. Že po izgradnji HE Mariborski otok, še bolj pa po gradnji jezu za HE Zlatoličje v Melju sta se spremenila vodni režim in vodostaj Drave. Zaradi vzgonskih pritiskov, ki so posledica višjega vodostaja je bil upravljalec že leta 1969 primoran preurediti bazene in porušiti skakalni stolp. Globino velikega bazena so leta 1972 še enkrat zmanjšali. Kljub tem posegom negativni vplivi pritiskov podtalne vode na konstrukcijo bazenov do danes niso dokončno odpravljeni.

Investicijski program za rekonstrukcijo in posodobitev kopališča Mariboorski otok iz leta 2003 je bil naravnan v smeri popolne preureditve kopališča z vodnimi atrakcijami. Prenova z vodnimi atrakcijami je predvidela spremembo mestnega kopališča v vodni park z velikim, srednjim in otroškim bazenom, ki bi bili opremljeni z vodnimi efekti: divjo reko, vodnimi slapovi, plastikami, tobogani, umetnimi valovanji, gejziri in drugimi atrakcijami. Proti takšnemu posegu je takrat nastopila skupina Mikrourbanika, ki jo je podprlo tudi več drugih meščanov in društev v Mariboru.

Natečaj za Mariborski otok je zaradi kompleksnosti prostora, ki obsega naravni spomenik ter stavbno dediščino razpisan kot arhitekturni in krajinsko arhitekturni. Prijavljene ekipe morajo vključevati kompetentne sodelavce z obeh področij. Natečaj je odprt do 11. novembra. Predvidene so nagrade v višini 18.000 €, 12.000 € in 7.500€ in tri priznanja v višini 3.500 €.


Več:
>>Natečaj Mariborski otok / Razpisni pogoji
>>Peticija za Mariborski otok TrajekT 21.01.2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Daniel
Lepo brišete komentarje!, 24.7. 2008, 22:32

Dialog je nemogoč! Sramota.

Uredništvo
Komentarji, 25.7. 2008, 16:36

Kot lepo piše spodaj, si pridržuejmo pravico odstraniti žaljive komentarje. Omogočanje komentarjev je razpravljati o zapisanem v člankih. Zato lahko pričakuejte, da bodo komentarji, ki ne spodbujajo strpenga dialoga tudi v bodoče izbrisani.

Kritik
Končno..., 28.7. 2008, 08:52

Da si Maribor prizadeva urediti kopališče, ki bo mestno in v tradiciji mestne športne infrastrukture se mi zdi zelo pozitivno. Bojim se samo, da je zaradi uveljavljanja smernic pristojnih za varstvo narave in kulturne dediščine inovativnost rešitev šele v tretjem planu. Vprašanje je torej ali bo uspešnost projekta takšna, kot je bila pred 80 leti... Morda pa bodo arhitekti dovolj iznajdljivi. Tudi tribuna mariborskega stadiona je zaščitena pa smo kljub temu dobili inovativno in kompleksno arhitekturo.

Maja
inovacija za tretje tisočletje, 30.7. 2008, 13:15

Priložnosti za res inovativne rešitve so izjemne in pričakovanja upravičeno visoka!

Danes je eden največjih izzivov prenove degradiranih območij postal odnos do narave in okolja. Vsak prostor po umiku dejavnosti postopoma zavzame narava in glede na povečano občutljivost do narave in sorazmerno dobro organizirano skrb za njeno varstvo, je že običajno, da predlogi za prenovo degradiranih območij naletijo na različne, tudi razmeroma omejitvene, pogoje. Če tako stanje nosilci razvoja sprejmejo ne le kot dejstvo pač pa tudi kot izziv, so podane dobre možnosti za inovativne presežke. Nova ureditev kopališča na mariborskem otoku ima vse pogoje za to.

Ureditev kopališča je pomembna predvsem za mentalno in fizično zdrajve prebivalcev. Kako infrastrukturo takšenga pomena zgledno upravljati, da ohrani vlogo javne infrastukture je zahtevna naloga, ki je odgovorni ne morejo v celoti preložiti na pleča upravljalca. Komercializacija kopališča lahko, s fizičnimi ureditvami in programi, šprotno - rekreativni objekt hitro spremeni v zabaviščni park in pomembno omeji njegovo uporabnost in dostopnost za ranljive skupine prebivalcev. Tega mariborčani, sodeč po dogodkih, tudi ne bodo dovolili.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



Rekonstrukcija originalnega stanja kopališke zgradbe


Izhodišča za posege, zahtevane v natečaju




na vrh