info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
25. 7. 2008

Ustavite NUK 2!

Nejc Černigoj, Boris Matič
V nekaj letih naj bi v Ljubljani dobili stavbo, ki naj bi bila središče slovenskega znanja – novo Narodno in univerzitetno knjižnico. Žal vse kaže, da bo stavba, ki naj bi slovensko znanje simbolno predstavljala širšemu svetu, nefunkcionalna, potratna in zastarela.

Zgodba o novi Narodni in univerzitetni knjižnici se vleče že od pomladi leta 1989, ko je na natečaju zmagal predlog arhitekta Marka Mušiča. Andrej Hrausky, arhitekturni kritik in direktor galerije Dessa, ki je bil član natečajne komisije, pravi, da so bila o Mušičevem projektu mnenja deljena že od vsega začetka: »Skupaj z arhitektom Brankom Simčičem sva v komisiji glasno nasprotovala temu projektu, saj sva menila, da je bila njegova arhitektura že tedaj preživeta. Vendar sva bila preslišana oziroma preglasovana, saj so ostali člani žirije sledili argumentom predsednika žirije Borisa Podrecce. Načeloma sicer menim, da mora dobra arhitektura preživeti svoj čas, in bi lahko stavbo sezidali tudi na podlagi dvajset let starih projektov – če bi bili ti dobri. Pri NUK je seveda dodatna težava. Plečnik je svoj projekt zastavil tako kvalitetno, da ga verjetno ni mogoče preseči, projekt NUK 2 pa kaže le bedno stanje, v katerem se nahaja naša družba danes.«

Izvedbi natečaja so sledila devet let trajajoča arheološka izkopavanja, pripravljanje prostorskih načrtov, zemljiške afere, odločitev o fazni gradnji, usklajevanje med institucijami… Skoraj dvajset let zapletov, ki so vedno bolj odmevali v medijih. Nazadnje je NUK 2 prišel pred oči javnosti ob izidu negativnega revizijskega poročila računskega sodišča spomladi letos.

Vendar pomanjkljivo vodenje projekta ni vse, kar je pri zgodbi o NUK 2 narobe. V več pogledih je pomanjkljiv in neprimeren sam arhitekturni projekt. Po dolgotrajnem usklajevanju in večkratnem spreminjanju originalnega projekta naj bi kmalu začeli graditi stavbo, ki bi verjetno naredila še najmanj škode, če bi ostala samo na papirju.

Že v osnovi pomanjkljiv projekt so korenito spremenile arheološki ostanki , ki v originalnih načrtih niso bili upoštevani in so morali biti v projekt vključeni naknadno. Tako je smer rimske Emone zasukana izven smeri glavnih konstrukcijskih osi stavbe. To v tlorisu pritličja objekta ustvarja več funkcionalno problematičnih območij. Poleg tega bo potrebno del izkopanin popolnoma odstraniti, na njihovem mestu izkopati globoko gradbeno jamo za avtomatizirano regalno skladišče, jih na tleh pritličja ponovno namestiti – in jih prezentirati v »originalnem« stanju.

Prvotno zasnovo knjižnice so še bolj obremenile institucije, ki naj bi v njej dobile prostor. Natečajne zahteve so obsegale le novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice in celo izključevale morebitno pridružitev CTK, kateri je bila v tistih časih namenjena lastna stavba. Vendar so zaradi pomanjkanja prostora na drugih lokacijah v stavbi NUK 2 zdaj poleg NUK predvideni še CTK, Osrednja humanistična knjižnica ter Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete.

Združevanje več knjižničarskih programov je sicer hvalevredno in smiselno, a zahteva popolnoma drugačno funkcionalno razporeditev. Različni odpiralni časi in načini izposoje (univerzitetna knjižnica in CTK naj bi imeli čim več gradiva na razpolago v prostem dostopu, narodna knjižnica pa je zaprtega tipa in varuje nacionalno književno dediščino) zahtevajo jasno in dodobra premišljeno arhitekturno zasnovo, če naj bi delovali znotraj istega objekta.

Poleg funkcionalne neprimernosti je težko verjeti, da je objekt tudi tehnično popolnoma sodoben. Od leta 1989 je informacijska tehnologija skokovito napredovala. Pojavili so se internet, sistem COBISS/OPAC, samoizposoja, označevanje knjig z RFID tehnologijo in tako naprej. Naknadno prilagajanje in vstavljanje vseh teh tehnologij že tako kompromitiranega projekta ni moglo izboljšati. Pri tem pa ne gre samo za umestitev računalnikov, internetnih priključkov in ostalega. V času od natečaja za NUK 2 se je zgodila informacijska revolucija, s katero se je spremenila tudi vloga knjižnice. Knjižnice so postale družabna središča in generatorji medgeneracijskega dialoga, saj je učenje in sprejemanje ter uporaba informacij postalo del življenja ali celo način življenja. To niso več templji znanja, v katere je vstop omogočen le izbrancem. Postale so del življenja, prehodne, pregledne, dostopne strukture, vozlišča informacij in središča učenja. To kaže tudi pregled najboljših sodobnih knjižnic po svetu.

Kraljeva knjižnica v Kopenhagnu, delo biroja Schmidt Hammer Lassen iz Danske, je dobila ime »črni diamant«. Gre za nagrajeno arhitekturo, ki s svojo odprtostjo, osrednjim atrijem in funkcionalno zasnovo bolj spominja na vsem dostopen nakupovalni center, kot pa resnoben monumentalen objekt. Centralna knjižnica v Seattlu, večkrat nagrajeno delo nizozemskega biroja OMA, je v svoji podobi skoraj znanstvenofantastična. Četudi je njena vizualna podoba nekaj, kar bi bolj tradicionalno usmerjeni prebivalci Slovenije stežka sprejeli, pa njena funkcionalna organizacija in tehnične rešitve kažejo kaže smer razvoja, ki jo bilo pri oblikovanju NUK 2 potrebno upoštevati. Obe predstavljeni knjižnici imata določeno sodobno, ostro estetiko. Arhitekt Mušič sodoben estetski izraz zavrača in svojo arhitekturo argumentira v navezavi na Plečnika in na »brezčasne« arhitekturne principe, ki niso vezani na trenutne usmeritve in modne muhe v arhitekturi. A vizualna podoba njegove stavbe pooseblja tipično postmoderno arhitekturo, ki je bila trend 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Temeljila je na kritiki modernizma in na posodobljenih tradicionalnih arhitekturnih motivih, vendar se je kmalu izrodila v nekritično in pretirano stilizirano preigravanje historičnih oblik in dandanes velja za zablodo. Ponoreli loki na fasadi, ločni zaključki oken, monumentalna ovalna vhodna dvorana, četrt izrezana rotunda in ostale nepotrebne parafraze klasicističnih oblikovnih prijemov tvorijo arhitekturni izraz Mušičeve NUK 2, ki je brezčasen zgolj v svoji zastarelosti. Kakršnakoli primerjava takega dela s Plečnikovo arhitekturo je popolnoma neumestna.

Projekt je bil pripeljan do nivoja, ko celo nekateri bibliotekarji, ki bodo z objektom upravljali, z njim niso povsem zadovoljni. A ker trenutno delajo v nemogočih pogojih, se dušijo v stiski s prostorom in vsako leto zapravljajo veliko sredstev za najem 9.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin v BTC, zaradi strahu pred dodatnimi zamudami vidijo Mušičev projekt kot edino rešitev in ga zato podpirajo. Dr. Matjaž Žaucer, direktor CTK, ki so jo v stavbo NUK 2 umestili naknadno, pravi: »Novogradnje nacionalnih knjižnic so žal vedno bolj posledica političnih namesto strokovnih odločitev. (…) Gradnja nacionalnih knjižnic je izredna priložnost za arhitekte, zato ti žal niso pripravljeni kaj dosti poslušati knjižničarjev. CTK je bila pritegnjena v že napravljene idejne zasnove zgradbe in od vsega začetka smo delali le na prilagajanju, tako kot da bi delali adaptacijo. Glavni problem zgradbe je zame združevanje dveh precej različnih programov - univerzitetnega, ki mora biti čim bolj usmerjen v uporabnike in nacionalnega, kjer morajo biti dragocenosti varovane. Trend v svetu kaže, da se nacionalni in univerzitetni programi ločujejo ali pa so bili ločeni še v poslednjih državah, kjer sta bili v zadnjem času obe funkciji združeni v eni knjižnici. Norveška je to naredila že pred desetletjem, Finska leta 2006, prav tako je temu trendu sledila Švedska. Letos zmanjšujejo ali opuščajo medknjižnično izposojo in posredovanje gradiva v Britanski knjižici. (…) Največji absurd nove zgradbe do letos je bil, da se vse vrti okrog veličastne vhodne avle, ki celo onemogoča dobro uporabo skladišč pod njo, uporabniki CTK pa bi morali vstopati po nekem ozkem hodniku, če bi vstopali v času, ko nacionalka ne bo več poslovala. To smo letos, ko so nam bili projektanti končno bolj pripravljeni prisluhniti, le odpravili. Ker v tej gradnji vidimo edino realno pot, da bi v nekaj letih le prišli do večjih in boljših prostorov, smo se pripravljeni prilagoditi in gradnjo podpiramo.«

Rešitev iz nastale zagate je edino ponoven razpis natečaja za NUK 2. Natečajna naloga bi tako lahko vsebovala vse usklajene programske, tehnične in arheološke podatke in zahteve, arhitekti bi lahko knjižnico zasnovali celovito in sodobno, natečajna komisija pa bi izbirala med kvalitetnimi predlogi. Ponovitev natečaja bi resda zahtevala nekaj dodatnega časa in denarja. A v primerjavi z že porabljenim časom in denarjem bi bil ta strošek sprejemljiv. Tudi časovna zamuda - približno leto in pol do dve, da projekt zopet pride do faze, kjer je zdaj - ne bi bila prehuda, posebej če jo primerjamo z že pretečenim časom in upoštevamo, da bi projekt lahko veliko bolj gladko tekel tudi v izvedbi, če bi bila njegova arhitektura zasnovana celovito.

V arhitekturni stroki je nezadovoljstvo nad projektom NUK 2 že dolgo časa zelo razširjeno. Tistim, ki projekt poznajo, se je zdelo skoraj neverjetno, da bi ga dejansko izvedli. Na to je kazal tudi večletni zastoj, ko se je zdelo, da je projekt »padel v vodo«. A zadeva se je znova premaknila, NUK 2 je postal prioriteta ministrstva, verjetno še toliko bolj v predvolilnem času.

Zaradi pomanjkanja aktivnosti strokovnih služb in vidnih osebnosti iz arhitekturne stroke se je zbrala skupina študentov višjih letnikov Fakultete za arhitekturo in mladih arhitektov, ki želimo izpostaviti problematiko projekta NUK 2. V ta namen smo postavili spletno stran, v nadaljevanju pa nameravamo organizirati tudi javne predstavitve in okrogle mize, s katerimi bi radi predstavili problematiko NUK 2 ter, če se bo to izkazalo kot potrebno, zbrali podporo za razpis novega natečaja za NUK 2 .Če bi se radi pobudi za novi natečaj pridružili ali pa samo podali svoje mnenje in sodelovali v razpravi vas vabimo, da se oglasite na >>www.nuk2.net.

Tekst je skrajšana oblika članka v Mladini, dne 18.7.2008.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

ab
Brez naslova, 25.7. 2008, 21:42

neverjetno nesramen članek. in ocene stanja, ki ga avtorja ne razumeta oz. novinarsko manipulirata brez "spodobnosti", kot bi v isti Mladini navrgel BMZ. od kje vam ideja lepljenja sličic "pozitivne prakse" kot da bi bil to relevanten argument? energija akcije je jasno zelo impresivna, vendar akcija po mojem mnenju ne prihaja iz angažiranosti in zaskrbljenosti, ampak iz brezdelja in običajne slovenskozavistnezavrtosti. nespoštljivo in ogabno. tudi od uredništva. po pričakovanjih se bo spodaj usul kup bruhanj na projekt, ne?

Anonimnez
Brez naslova, 25.7. 2008, 21:52

potem pravite, da je stavba funkcionalna, sodobna in dobro zasnovana?? lepo prosim zresnite se.

marjan
Brez naslova, 26.7. 2008, 12:27

Oprostite cenjeni 'ab' članek ni niti najmanj nesramen, samo vi ste vajeni, da se arhitekti vsi trepljajo po ramenih, za hrbtom pa rovarijo. V tem prispevku ni nič spornega, zelo sporen pa je projekt za NUK2. Mene bolj čudi in se mi zdi zares nepojmljivo, da se Marko Mušič kljub vsem pozivom in kritiki ni niti malo zamislil nad svojim projektom in ga vsaj posodobil ali oblikovno spremenil, vsaj na zunaj!!! Ne pomnim, kdaj se je v zgodovini slovenske arhitekture zgodilo kaj podobnega, da je bila celotna stroka proti nekemu projektu, zaenkrat nisem zasledil niti enega utemeljenega prispevka naklonjenega omenjenemu projektu in čeravno smo v preteklosti imeli podobne zdrahe, se nobena ni nanašala na slabo arhitekturo, prej urbanistični kontekst ali politično ozadje, pri NUK2 pa smo skoraj vsi izrazito proti projektu, ker je slaba arhitektura in to je besedna zveza, ki bi jo moral arhitekt izreči z velikim premislekom. Zato bi bila dejansko edina legitimna poteza razpis novega natečaja, javnost in stroka pa bo z veseljem počakala leto dlje, samo da ne bomo gledali tega 'historičnega' kolosa.

mina
Brez naslova, 26.7. 2008, 14:09

Dobro bi bilo, da bi svoje mnenje podale tudi pristojne inštitucije, kot so Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor. Tudi Mestna občina Ljubljana bi lahko zdaj, ko ima angažiranega župana, bolj odločno ukrepala!
Sicer pa bi NUK2 tak, kot je zasnovan, postal svojevrstna atrakcija, slovensko arhitekturo pa bi si tujci in stroka zapomnili po urbanističnih in arhitekturnih zablodah. Zgradila se bo namreč še brezoblična Trigranitova steklena stolpnica na PCL2 pa še kaj bi se našlo!


kvizko
NUK zgraditi drugje, 27.7. 2008, 19:21

Vprašanje ni le arhitektura projekta NUK 2, temveč bi morali razmišljati o njegovi novi lokaciji - zakaj uničevati arhitekturo Emoncev z arhitekturo Slovencev? Zakaj ne bi spodobno predstavili zanimivih ostalin, NUK pa zidali kje drugje (denimo v Tobačni, Rogu ali pri Cukrarni)?

Andrej
Brez naslova, 28.7. 2008, 13:27

Poleg arhitekture, o kateri si kot laik (u.d.i.g) lahko ustvarim osebno mnenje (strinjam se z Aninimnežem, Marjanom in mino) mora vsaka stavba izpolnjevati tudi bistvene zahteve, med katerimi je tudi "varčevanje z energijo in ohranjanje toplote". V pripravi sta tudi nov pravilnik o energijski učinkovitosti stavb in pravilnik o energijski izkaznici stavbe, ki jo bodo morale vse javne stavbe s površino več kot 3000 m2 imeti tudi javno prikazano. Namen javnega prikazovanja energijskih izkaznic je seveda tudi osveščanje in motiviranje uporabnikov javnih storitev v teh stavbah. Seveda, če so stavbe energijsko varčne, kar predlog Marka Mušiča že na prvi pogled ni. Vprašanje se torej glasi. ali si Slovenija v času (pre)poznavanja vplivov rabe energije (torej tudi v stavbah) na klimatske spremembe, v času skoraj vsakodnevnih podražitev cene nafte in tako dalje lahko privošči gradnjo energijsko potratnega javnega objekta, za katerega bo v času obratovanja (in predvidevam, da NUK2 ne bomo gradili le za 50 let) vsako leto potrebno zagotoviti sredstva iz javnih virov. V tem primeru gre torej tudi za nameravano razmetavanje z denarjem davkoplačevalcev v naslednjih 50...100 ali kolikor pač že leti. Zadeva se dogaja v državi, ki je pred enim mesecem končala predsedovanje EU.

mina
Brez nalsova, 28.7. 2008, 18:03

Vprašanje je, če bomo žrtvovali funkcionalnost zaradi pomanjaknja aktivnosti pri iskanju novih rešitev, ki umešča ta objekt natanko v mestni prostor, ki je tako dolgo zeval sredi Ljubljane. Sem za razpis novega natečaja, a pod drugačnimi pogoji. Upam, da bo vpliv Hrauskega zadostoval, da izvedemo nov dialog med državo in občino, kakršen se vrši na raznih internetnih portalih in na naši fakulteti. (MM)

Kritik
Vpliv Hrauskega, 28.7. 2008, 18:54

...bo morda zadostoval, da se projekt preusmeri na njegovo firmo Arhe d.o.o. Od nečesa je pač treba živeti!

Peter
Pogovor z ministrico 30.7.08 na www.rtvslo.si, 30.7. 2008, 13:54

Mojca Kucler Dolinar v spletni klepetalnici:

Peter:
"NUK2: Ali se Vam ne zdi nespametno graditi po dvajset let starih načrtih? Knjižničarji z njimi v resnici niso zadovoljni in se z gradnjo strinjajo samo zato se projekt ne bi več vlekel..."

Ministrica:
"Ah, saj veste, kako je. Kritiki se vedno najdejo, sploh če gre za tako velik in pomemben projekt. Največja škoda, gledano v najširšem smislu, je prav gotovo to, da NUK II že dvajset let ne stoji. Sicer pa sem na gradbenem odboru dobila zagotovilo CTK in NUK, da so s pojektanti pri izdelavi projekta za gradbeno dokumentacijo intenzivno sodelovali, s ciljem, da bi bili tako knjižničarji kot uporabniki z objektom zadovoljni. Pri tem so, kot zatrjujejo, v dani situaciji dosegli optimalne rešitve."


Peter
Brez naslova, 30.7. 2008, 14:00

Kdo pa je pravzaprav v tem gradbenem odboru?

Kdor bo hotel prepričati njo v svoj prav, bo očitno moral najprej prepričati njene svetovalce. Samostojnega mnenja najbrž nima.


Anonimnez
petru, 30.7. 2008, 15:06

odgovor se nanaša na "nezadovoljstvo knjižničarjev.

"V gradbeni odbor so člani imenovani glede na funkcijo, ki jo zasedajo. Tako so bili doslej v sestavo imenovani člani Vlade, odgovorne osebe NUK, CTK, MOL, Univerze v Ljubljani in drugi predstavniki posameznih institucij."
Knjižničarji (CTK) se obnašajo kot nezadovoljna kozica...po opravljenih usklajevanjih, njihovih spremembah itd., njihovih soglasjih k projektu, njihovi prisotnosti in njihovih sodelovanjih v GO se čutijo "prisiljene" in bi radi nov projekt. Po vsem tem in pa predvsem pred gradnjo se jim zdi smiselno izraziti nezadovoljstvo!? Malo neodgovorno.


Tomaž Križnar
Morda..., 5.8. 2008, 13:57

... pa lahko začnemo razmišljati. Vsem predlagam naj si ogledajo stran:
www.dlib.si
Časi se pač spreminjajo. Verjetno so ostanki Emone več vredni, kot morebitna zgradba nad njimi, kakršnakoli in od kogarkoli.

Ljudje se bojimo časa, čas se boji piramid!


janez
Ata Čas, 7.8. 2008, 07:31

Hja, ata Časse ni in se ne bo bal piramid, on se boji zgolj svoje mame.
(kaksne hipoteze, da se čas boji piramid...ajoj)


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
''NUK 2 gre naprej,'' je izjavila ministrica Mojca Kucler Dolinar na novinarski konferenci prejšnji petek. Deli projektne dokumentacije so bili predani Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gradbeni odbor za izgradnjo knjižnice pa je sklenil, da se v čim krajšem času zaprosi za gradbeno dovoljenje.

Skoraj 20 let star projekt arh. Marka Mušiča, ki ga spremlja vrsta sprememb in zapletov, je spodbudila skupino študentov s Fakultete za arhitekturo in mladih arhitektov k akciji ''USTAVITE NUK 2''. Njen cilj je vzpostavitev konstruktivne diskusije o smiselnosti realizacije projekta, ki je v teh letih doživel vrsto programskih in prostorskih sprememb. Ker sedanje verzije projekta slovenska javnost sploh še ni imela priložnosti spoznati, so študentje junija letos povabili arh. Mušiča k javni predstavitvi projekta na Fakulteti za arhitekturo. Arh. Mušič se povabilu ni odzval.

Študentje so zato pripravili širšo medijsko akcijo, katere del je poleg člankov v slovenskih časopisih tudi spletni portal www.nuk2.net. Na portalu so zbrane številne informacije o dogodkih v zvezi s knjižnico, o njeni arhitekturni zasnovi, mnenja strokovnjakov, predstavljeni pa so tudi primeri sodobnih knjižnic po svetu.

Akcija se odvija v ''zadnjem trenutku'' – v času predvolilnih obljub, ko se izgradnjo NUK-a 2 razume kot političen in ne kulturni projekt. Zdi se, da je cilj doseganja političnih točk tri mesece pred volitvami pomembnejše kot konsenz o kvaliteti tako pomembnih stavb kot je narodna in univerzitetna knjižnica.
Zato je akcija študentov in mladih arhitektov izjemno pomembna, saj problem izpostavlja neobremenjeno s preteklostjo in na strokovni ravni.

V imenu uredništva vas vabim, da spremljate dogajanje na >>www.nuk2.net

Anja Planišček, Zavod Trajekt


Več:
>>www.nuk2.net
>>Članek Ustavite NUK 2, Mladina
>>Predstavitev projekta arh. Mušiča
>>Mnenja strokovnjakov o NUK 2
>>Bi bilo za NUK2 primerno razpisati nov natečaj?, Trajekt 2006



Arh. Marko Mušič: NUK 2, maketa


Snohetta: Knjižnica v Aleksandriji


Snohetta: Knjižnica v Aleksandriji


OMA: Knjižnica v Seattlu


OMA: Knjižnica v Seattlu

na vrh