info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
28. 7. 2008

Gabrijelčič: Odgovornost pred stroko in družbo

Peter Gabrijelčič
Pred dnevi me je skupina študentov arhitekture pozvala, da podam kot dekan fakultete svoje mnenje o projektu bodoče narodne univerzitetne knjižnice. Čeprav sem to storil že večkrat, so bili moje dosedanje izjave zaradi spoštovanja do avtorja dokaj zadržane in načelne. Tokrat je moj odgovor jasen in nedvoumen. Tudi zaradi odgovornosti, ki jo čutim kot predstavnik šole do stroke in družbe v celoti. Arhitektura nove knjižnice se bo zgodovinsko zapisala v prostor prestolnice in označila dobo v kateri živimo, zato njena podoba ne sme biti le stvar naročnika niti utrujajoče državne birokracije.

Nacionalne knjižnice sodijo med najprestižnejši objekte, s katerimi promovirajo države nivo svoje kulturne, tehnološke in ekonomske razvitosti kot tudi politične moči. Politične moči zato, ker govorijo presežne arhitekture nacionalnih palač tudi o moči vladajočih političnih elit in o njihovi sposobnosti, da uspešno uresničijo pomembne nacionalne projekte, s katerimi tekmujejo in se merijo s političnimi elitami drugih držav. V razliko od številnih drugih evropskih držav nismo zgradili v Sloveniji vse od samoosvojitve dalje niti enega prestižnega objekta te vrste (če izvzamemo palačo Gospodarske zbornice, ki je doživela svetovni sloves).

Presežna arhitektura knjižničnih palač je lahko v ponos narodov in krepi njihovo samozavest. Vendar je lahko tudi obratno. Nazoren primer so bizarnimi surogati psevdo klasicističnih palač vase zaverovanega N.Ceausesca, ki so danes v posmeh in sramoto mladi demokratični državi.

Bojim se, da čaka podobna usoda tudi slovensko nacionalno knjižnico v Ljubljani, če se bo zgradila po sedaj predloženih projektih. Kot je splošno znano je nastal projekt v osemdesetih letih, ko se je tudi v Sloveniji že bližal zaton postmoderne. Postmoderna je sicer odprla vprašanje javnega mestnega prostora in pokazala na pomen mestnih palač, vendar je to počela na retrograden način, ko smo verjeli, da se bo zgolj s ponavljanjem historičnih oblik povrnilo na ulice mest tudi življenje. Čas je pokazal, da so arhitekture tistega časa ostale, zaradi pogosto naivnega posnemanja preteklih oblik, v zgodovinskem prostoru mest brez trajnejše vrednosti. Nasprotno temu, se je že v devetdesetih letih razcvetelo obdobje nove arhitekturne ustvarjalnosti in iskrenosti, ki je rodilo številne presežne arhitekture prav na področju graditve nacionalnih knjižničnih palač. Ti objekti so pripovedi sodobne tehnologije in nove estetike, ki se je dogodila na prelomu tisočletja, v obdobju kulturne, tehnološke in informacijske revolucije.

Projekt nove narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani je že ob nastanku zaostajal za sodobnimi tokovi stroke in časa. Vendar je bil tedaj v svojih izhodiščih še konsistenten- čeprav konservativen. Od tedaj je minulo že skoraj dvoje desetletij. Dvoje desetletij sprememb in maličenja prvotnega projekta, na katere verjetno tudi avtor ni imel več mnogo vpliva. Tako smo danes priča projektu pri katerem je vse narobe. Njegov arhitekturni nagovor zaostaja za sodobnim razvojem stroke za več kot dve desetletji in ni odraz dobe v kateri živimo, neprimerna in zastarela je tehnološka zasnova, ki izhaja še iz obdobja pred računalniško revolucijo in ne nazadnje je posledično zastarela tudi tehnologija organizacije knjižnice, saj takšna kot je, ni v prostorskem smislu v ničemer podobna sodobnim knjižničnim zgradbam po svetu. Predvsem pa je prvotna zasnova, ki je imela nekaj čvrstih in razpoznavnih avtorskih potez, razpadla v množico kompozicijsko neusklajenih segmentov, kar je rezultat desetletja kompromisov, krpanja in prilagajanja prvotne zasnove novim programskim zahtevam. Rezultat je torej nekakšna »zakrpana« arhitektura. Takšen projekt izraža v bistvu nemoč pa tudi nekulturo države, ki ga izvaja. Verjamem, da je tudi avtor arhitekture ujet v neizprosno logiko državne administracije, ki po desetletjih cincanja in zavlačevanja ni sposobna počistiti mize in nadaljevati projekta na novih temeljih, ki so danes bistveno drugačni kot so bili pred desetletji.

Mlada država, ki se šele uveljavlja na novem evropskem prizorišču, takšnega projekta preprosto ne sme zgraditi. Bilo bi to v posmeh ne le slovenski temveč tudi širši evropski strokovni, kulturni in splošni javnosti. Pa ne gre le za arhitekturo! Predstavljajte si podobne vzporednice na drugih področjih gospodarskega, kulturnega ali političnega življenja. Tukaj ne gre več za prijateljstva, solidarnost, sprenevedanje ali cesarjeva oblačila - gre za najširši nacionalni interes, za vprašanje nacionalnega ponosa in za kredibilnosti države in njene kulture. Gre ne nazadnje za vprašanje kulturnega preživetja v novih pogojih sobivanja v EU. In to so cilji zaradi katerih si inertnosti, cinizma in samoumevnosti preprosto ne moremo in ne smemo dovoliti. Zapiranje oči pred tem dejstvom (predvsem s strani arhitektov pa tudi kulturnikov in politikov) bi bilo skrajno neodgovorno do mlade generacije, ki se bo morala konkurenčno uveljaviti v evropskem in tudi širšem prostoru. Danes smo lahko ponosni na Plečnikov NUK, s katerim smo Slovenci prispevali v zakladnico svetovne kulture. Nova NUK II bo morala biti zato vsaj dostojna, če že ne presežna arhitektura. Za dosego tega cilja pa ne sme biti nikoli prepozno!


Več:
>>Tudi češki "NUK" sproža polemike TrajekT 27.07.2008
>>Ustavite NUK 2! TrajekT 25.07.2008
>>Bi bilo za NUK2 primerno razpisati nov natečaj?
. TrajekT 11.12.2006

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

tine
Brez naslova, 28.7. 2008, 11:55

No mogoče se bo pa le nekaj premaknilo v pravi smeri. Še več strokovnih mnenj prosim...

jk
Brez naslova, 28.7. 2008, 19:14

Podpišem!

Janez
Strokovnost, 29.7. 2008, 08:05

Dobro bi se bilo vprašati, kako to, da je že v tistem času uspel natečaj oz. zmagovalna rešitev.
Ali je bila komisija tako kratkovidna, ali je večina stroke tako kratkovidne...ali bo tako z vso sedanjo realizirano arhitekturo čez dvajsetlet....


David
Brez naslova, 2.8. 2008, 21:56

Pohvalno prof. Gabrijelčiču, da se je jasno opredelil glede tega (pomembnega) vprašanja.

Bojan
A zdaj..., 4.8. 2008, 08:34

...bomo pa kar dol padli, ker je dekan enkrat nekaj jasno povedal? Normalno bi bilo, da to počne ves čas.

Tomaž
Brez naslova, 5.8. 2008, 11:11

Nemudoma je treba razpisati nov natečaj!!! Pa saj to ni normalno, kako se mi lotevamo stvari... Če bo takle NUK, grem raje vsakič v Zagreb po knjige... tam je užitek biti v NSK! Pa naj že enkrat nekdo pove ministrici Mojci, kaj je to arhitektura no... sicer pa itak ne bo več dolgo... Sramota za narod!!

Anonimnez
Brez naslova, 6.8. 2008, 10:02

nove tehnike, nove vsebine, nova zakonodaja, novo časovno obdobje = NOV NATEČAJ!!

Saj še odločba o gradbenem dovoljenju in pripadajoča dokumentacija uradno ne zdrži več kot eno do dve leti, a dokumentacija za gradnjo na podlagi prastare natečajne rešitve še nezačete gradnje pa kar v nedogled?


Anonimnez
Brez naslova, 6.8. 2008, 10:26

Kar se oblikovanja tiče - arhitektura je vedno "avtorska" - zato pa ščitimo avtorske pravice arhitekta - zaradi te specifike se razpisujejo natečaji, izbere v vseh pogledih javnega priznanja najboljšo rešitev, tudi v estetskem smislu po mnenju natečajne komisije, in to je to!
Kar se pa likovne kritike tiče - vsake oči imajo svojega "malarja", stroka v komisiji je imela svojega, današnji čas pa tudi svojega!
Arhitektura je vedno upoštevala "stil svoje dobe" - zato pa imamo, gotiko, barok , renesanso - pa tudi "postmodernizem" - če je sedaj nov stilski trend, je to "novo poglavje" investicijskega obdobja...


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh