info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
29. 10. 2003

Vila Bled - Relais & Chauteaux ali plastično cvetje?

Matevž Čelik
Ena najprestižnejših slovenskih nepremičnin, hotel Vila Bled, ki naj bi bila po zadnjih ocenah vredna okrog 4,5 milijona evrov, se je znašla v nezavidljivem položaju. Kljub temu, da je odbor za finance in monetarno politiko v državnem zboru spomladi zavrnil možnost prodaje tega protokolarnega objekta, je Sava d.d. vilo s pripadajočim parkom in gozdom praktično že vzela za svoje. To je moč sklepati iz pripomb na razgrnitev prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Bled, ki jih je predstavnik Save Kranj, Jože Kavčič zabeležil v vpisno knjigo na javni razgrnitvi predloga za nove PUP na Bledu.

Iz vpisa je moč razbrati, da so predstavniki Save občinski upravi predložili že več variantnih osnutkov (1-5 kot navaja g. Kavčič) za predelave in dozidave Vile Bled in objektov, ki spadajo v njen kompleks. Načrtovani posegi, ki jih predstavnik Save d.d. navaja v pripombah k PUP samo še potrjujejo tezo, ki se je pojavila ob prenovi hotela Toplice, namreč, da se vodstvo Save d.d. kot novinec v turističnem poslu, obnaša kot slon med porcelanom.

Med drugim je iz pripomb predstavnika Save k prostorskim ureditvenim pogojem razvidno, da na jezerski strani hotela, v parku, nameravajo prizidati "notranje-zunanji bazen" in sprostitveni program, povezan s hotelom skozi kletne etaže, načrtujejo dvig ostrešja, da bi pridobili dodatne sobe in apartmaje, nameravajo prekriti atrij na jezerski strani za razširitev restavracije; načrtujejo podzemno garažo pod celotnim obstoječim zunanjim prostorom in manjši helidrom. Namesto lesenega pomola, ki gleda na otok pod širokim, proti jezeru spuščajočim se stopniščem, naj bi zgradili novo kopališče, stekleno oranžerijo, bi dozidali in spremenili v igralnico, teniško igrišče pa bi spreminili v asfaltirano parkirišče.

Sava d.d. je finančno sposoben investitor, ki bi si ga želeli v marsikateri občini, vendar se je zdaj že nekajkrat izkazalo, da po Bledu hodi v prevelikih čevljih in marsikaj pohodi. Očitno gre za slabo znanje o nepremičninah, ki jih poseduje in pomanjkanje določene kulture investiranja. Projektov se Sava loteva nerodno, kot velikega slovenskega prizidka. Če smo se na začetku veselili svežega kapitala, ki naj bi poživil Bled, se zdaj že upravičeno bojimo njegovih naslednjih nerodnih korakov. Vendar novinec v turistični branži po Bledu še vedno stopa z veliko a neupravičeno samozavestjo.

Pred leti je Sava d.d. z dolarji, iztrženimi od prodaje svoje gumarske tovarne ameriškemu Goodyearu, kupila hotel Toplice na Bledu, ki ga je denacionalizacijski postopek pripeljal v kočljiv položaj. Sava d.d. je, kot je bilo večkrat zapisano v dnevnem časopisju, nakup že takrat pogojevala s podaljšanjem najemne pogodbe za hotel Vila Bled ali celo njegovim odkupom. Po nakupu Toplic so se z veliko naglico lotili prezidav v hotelu, ki pa se niso izkazale za najbolj uspešne. Hotel so po diletantski prenovi zapustili številni zvesti dolgoletni gostje, ki so kljub poslovnim težavam hotela v prejšnjih letih še vztrajno prihajali. Znamenite Toplice so z novimi talnimi oblogami, gipskartonskimi stenami, steklenimi nadstrešnicami, kamen oponašajočo keramiko ter cenenim jacuzzijem in plastičnim cvetjem v termalnem kopališču izgubile ves nekdanji šarm starodavne hotelske hiše. Glede na pripombe, ki jih je predstavnik Save vnesel v vpisno knijo ob razgrnitvi novih PUP, bi se z Vilo Bled utegnilo zgoditi nekaj podobnega.

Vilo Bled je Izvršni svet SRS leta 1984 oddal tedanjemu Hotelskemu turističnemu podjetju na Bledu za simbolično najemnino. Podaljšana najemna pogodba se izteče leta 2014. Čeprav je lani odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko zavrnil možnost za prodajo Vile Bled, češ da gre za nepremičnino, ki jo je treba zadržati v državni lasti in preučiti dodatne možnoti revitalizacije vile in njene nadaljnje uporabe v protokolarne namene, ta prodaja ni izključena. Generalni sekretar vlade Mirko Bandelj namreč podpira prodajo te državne nepremičnine. V tem trenutku lahko samo priporočimo predstavnikom državnega zbora, da vztrajajo na svojih stališčih in z vilo Bled počakajo na primernejšega kupca. Možno pa je seveda tudi, da gre pri dogovarjanju o prodaji le za igrico, ki jo vplivni vladni predstavniki s Savo (ki se ves čas pojavlja kot edini morebitni kupec) igrajo na medijskem odru, da bi ohladili in nevtralizirali verjetna nasprotovanja prodaji.

Kompleks Vile Bled predstavlja eno najznamenitejših slovenskih nepremičnin. Vsebuje hotelsko zgradbo, kopališča, oranžerijo, teniško igrišče, čajnico in hišo oskrbnika, obdajajo pa ga prostrane parkovne površine in gozd. Večji del kompleksa je zasnoval arhitekt zgradbe državnega zbora Vinko Glanz, čajnica pa je zgrajena na temeljih zaradi vojne nedokončanega projekta za novo rezidenco Karađorđevičev, ki jo je snoval Jože Plečnik. Znamenita zgradba žanje občudovenje med svojimi gosti, ki se ne morejo načuditi njenim drobnim posebnostim, šarmu in vonju po uživaštvu našega nekdanjega ljubega maršala. Med drugim se v kongresni dvorani Vile nahajajo tudi znamenite freske revolucionarne zgodovine socialistične države, delo slikarja Slavka Pengova. Realistični prizori vojne in povojne morije na freskah so tako impresivni, da jih vodstvo hotela zagrinja z zavesami, ker sicer moteče vplivajo na koncentracijo udeležencev kongresov.

Vila Bled in park predstavljata kulturno dediščino in sodita v zavarovani sklop ambienta Bled ter Blejskega jezera, gradu in otoka.

Popolnoma jasno je, da bi kompleks nekdanje Titove rezidence s posegi, o katerih govorijo pripombe k novemu PUP uničili do te mere, da bi popolnoma izgubil zgodovinske, arhitekturne in ambientalne kvalitete državniškega kompleksa, zaradi katerih je danes tako privlačen za številne petične posebneže. Hotel pa bi kaj lahko izpadel tudi iz znamenite hotelske verige , kamor ga je kot prvi slovenski hotel s trdim delom pripeljal sedanji direktor Janez Fajfar.


Več:
>>Vila Bled
>>Preživeti dopust v prijetnem romanu TrajekT / magazine

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

blaz
pejmo direktnga, 29.10. 2003, 17:41

Ker je na spletiscu izjemno nekulturno psovati, bi tiste, ki se z nekultiviranimi investitorji v Vilo Bled ne strinjajo, pozval, da naglas izrecejo vse grde besede, ki jih poznajo ter si ob tem predstavljajo, da so jih namenili gospodu in gospodom, ki zelijo Titovo rezidenco spremeniti v lunapark. Pomaga, pomaga.

maja
Moderna država varuje slone in porcelan, 2.11. 2003, 20:51

Na kaj bi pomislili, če bi opazili slona med porcelanom? Verjetno bi vas zanimalo, kako je neokreten kot je, zašel nekam, kjer nima kaj iskati. Raziskovanje primera, bi odkrilo, da je odpovedalo varovanje, slona in porcelana namreč. Medtem, ko opazujemo lomastenje turističnega razvoja po slovenskem prostoru, si ne moremo kaj, da ne bi prišli do podobnega zaključka. Čeprav seveda obstaja možnost, da je nekdo poslal slona v trgovino s porcelanom, da bi posnel zabavno oddajo, je verjetnost, da bi brezobzirno ravnanje s prostorom, naravnim okoljem in kulturno dediščino, koga lahko zabavalo, zelo majhna. Zato je vprašanje o odgovornosti za stanje v prostoru, ki spremlja pospešeno dinamiko turističnega razvoja v Sloveniji, seveda več, kot na mestu.
Odnos do dediščine ni problem posameznih investitorjev. Sindrom, da vsi znamo vse, je podobno kot pomanjkanje odnosa do dediščine, znamenje razvitosti. V opisanih blejskih primerih degradacije kulturne dediščine, nima smisla iskati znakov razvitosti in meja odgovornosti posameznega poslovnega subjekta. Edino kar nas upravičeno zanima je, kje so odpovedali instrumenti varovanja, pred zlorabami položaja »pri koritu«. Moderna država ima na razpolago niz ukrepov, cel sistem, ki državljane in prostor, varujejo pred nepremišljenimi posegi in neželenimi smermi razvoja. Nepovratni posegi v arhitekturno dediščino, objektov, notranjih ambientov in njihovih zunanjih ureditev, kažejo predvsem na delovanje obstoječih sistemov. Če je z njimi vse v redu, razpravljamo v prazno.
Ker je po naši oceni sistem varovanja očitno odpovedal, nam kolegi iz nedvomno bolj razvitih okolij svetujejo, da naj kar najbolj glasno in dosledno opozarimo na dogajanje. Moderna država upošteva aktivne državljane, zato lahko pričakujemo, da se bodo sprožili varovalni sistemi.
Izkušnje s področja varstva okolja kažejo, da se na usklajeno delovanje vladnih in nevladnih sistemov za varovanje, gospodarski subjekti zelo hitro odzovejo. Zato ni prav nobenega razloga za strah, da bi investitorji ne želeli prenavljati objektov kot je Vila Bled, če bodo varovalni pogoji zaostreni. Z malo sreče bodo novi investitorji varstvo dediščine, odnos do grajenega in odprtega prostora in narave, dobesedno poosebili, kakor hitro bodo dobili jasno sporočilo, da brez tega ne gre. Identiteta slovenskega turizma, ki je nekakšna vseslovenska tranzicijska gazela, se bo šele takrat lahko začela razvijati v pravo smer.


marko
Brez naslova, 4.11. 2003, 12:13

investitorji so različni ampak v nekem enaki- komercializacijo kulturne dediščine vidijo v njeni izničitvi in poenotenju. V primeru razvrednotenja blejskega arhitekturnega bisera bo kriva država. Ta bi ga lahko z aktivnim varstvom ohranila in osmislila in kot protokolarni objekt bi lahko varoval in promoviral državo. Kje smo bljižje nacionalni prostorski identiteti kot tu.

maja
kdo je drzava, 5.11. 2003, 11:25

Mislim, da si vendar ne želimo, da bi morala biti država lastnica vsega kar je v našem okolju vredno. Kam pa pridemo. Želimo si razmer v katerih bi se vedelo, kaj je vredno in kako se s tem ravna. In še več prilčakujemo, da se potem tako dosledno ravna. Pričakujemo, da je jasno, da krajina in tudi hiša nista enako kot lepa slika ali dragocen prstan.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Očitno gre pri dogovarjanju o prodaji le za igrico, ki jo Sava d.d. (ki se ves čas pojavlja kot edini morebitni kupec) in vplivni vladni predstavniki igrajo na medijskem odru, da bi ohladili in nevtralizirali verjetna nasprotovanja prodaji.


Sava d.d. na Bled še zdaleč ne prihaja s pisanimi zmajčki...


Vsem je jasno, da vodstvo Save d.d. upravlja s podjetjem, ki je med finančno najbolj sposobnimi investitorji, vendar se je zdaj že nekajkrat izkazalo, da po Bledu hodi v prevelikih čevljih in marsikaj pohodi.


Sava d.d. se projekta loteva kot tipičnega slovenskega prizidka. Med drugim je iz pripomb k novim PUP razvidno, da Sava d.d. na jezerski strani hotela, v parku, namerava prizidati notranje zunanji bazen in sprostitveni program, povezan s hotelom skozi kletne etaže; načrtuje dvig ostrešja, da bi pridobili dodatne sobe in apartmaje in namerava prekriti atrij na jezerski strani za razširitev restavracije.


V načrtu je tudi podzemna garaža pod celotnim obstoječim zunanjim prostorom in manjši helidrom.


Namesto lesenega pomola, ki gleda na otok pod širokim, proti jezeru spuščajočim se stopniščem, naj bi zgradili novo kopališče, stekleno oranžerijo bi dozidali in spremenili v igralnico, teniško igrišče pa bi spreminili v asfaltirano parkirišče.

na vrh