info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
25. 8. 2008

V iskanju funkcionalizma in modernizma v Prekmurju

Bogo Zupančič
Decembra prihodnje leto se bomo spominjali petdesetletnice smrti prekmurskega arhitekta Ferija Novaka (1906-1959), ki je s svojimi deli in osebnostjo zaznamoval funkcionalistično obdobje pred drugo svetovno vojno in povojni modernistični čas v Murski Soboti, Prekmurju in tudi širše. Razstava Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru in arhitekt Feri Novak, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota do 7. septembra, je bila postavljena z namenom, da napove na arhitektovo obletnico in s tem pripravi v središču njegovega delovanja, pri širšem občinstvu in strokovni javnosti, pogoje za podrobno predstavitev in kritično refleksijo arhitekta, soboškega prostora, tedanje družbe in časa.

Na razstavi so s krajšimi avtorskimi besedili, fotografijami, načrti, skicami, pismi, knjigami in drugimi gradivi predstavljeni arhitekti Miroslav Oražem, Milan Sever, Hrvoje Brnčič, Marjan Tepina, Jovan Krunić, Edvard Ravnikar, Marko Župančič in Feri Novak. Prvih sedem je diplomiralo pri prof. Jožetu Plečniku in nadaljevalo izpopolnjevanje pri arhitektu Le Corbusieru v Parizu, Feri Novak pa je tja odšel po končanem študiju na Dunaju pri prof. Petru Behrensu in nekajletni praksi v Murski Soboti. Le Corbusieru velja za najvplivnejšega arhitekta 20. stoletja. Slovenci imamo tako v obdobju pred drugo svetovno vojno, ob Švicarjih in Francozih, največ arhitektov, poleg njih tudi dva gradbenika, Janka Bleiweisa in Frana Tavčarja, ki so študijsko delovali pri Le Corbusieru. Na to bi lahko bili ponosni in to bi veljalo izkoristiti pri promociji slovenske kulture! Omenjeni arhitekti so zaslužni za uveljavitev funkcionalističnih idej in moderne arhitekture pri nas. Postavimo jih lahko ob bok že uspešno mednarodno uveljavljenemu arhitektu Plečniku in z njimi doma in v svetu promoviramo – namesto, da jo sistematično uničujemo – kakovostno arhitekturo tridesetih, petdesetih in šestdesetih let pri nas.

Arhitekt Feri Novak ima med slovenskimi arhitekti, ki so krajši čas delali v ateljeju švicarsko-francoskega arhitekta Le Corbusiera in njegovega bratranca Pierra Jeannereta v Parizu posebno mesto. Le Corbusiera in Ferija Novaka namreč povezuje skupni učitelj, nemški arhitekt Peter Behrens. Le Corbusier se je dobrih pet mesecev, od oktobra leta 1910 do marca leta 1911, izpopolnjeval v njegovem ateljeju v Berlinu, Novak pa je pri profesorju Behrensu na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju v letih 1930 do 1933 študiral arhitekturo, ki jo je končal z odliko. V šestih semestrih študija je v mojstrski delavnici, ki sta jo pred Novakom zaključila še dva slovenska arhitekta, Ivo Spinčič in Jože Mesar, projektiral bolnišnico za Mursko Soboto, turistični hotel z žičnico v Raxalpu pri Dunaju, univerzitetni trg in borzo za Beograd (natečajni projekt), stanovanjski objekt za železničarje v Sarajevu ter zazidalni načrt za Kahlenberg na Dunaju. Kot diplomsko izpitno delo je projektiral večnamensko dvorano kot gledališče, ki je lahko tudi kino ali koncertna hiša. Za večino zgoraj navedenih študijskih del do razstave v Murski Soboti nismo vedeli. O arhitektu Feriju Novaku, njegovem delu in času, v katerem je ustvarjal, obstaja tudi več vrzeli in nekaj zmot, zato bo potrebno z raziskovalnim delom in strokovnim zbiranjem gradiva nadaljevati. Na lanskoletni ljubljanski razstavi z naslovom Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru, arhitekt Feri Novak ni bil podrobneje predstavljen. Razloga za to sta bila dva: po eni strani ni bil Plečnikov študent, po drugi pa o Novakovi prisotnosti v Le Corbusierovem ateljeju ni prav nobenega dokaza v Fundaciji Le Corbusier (FLC) v Parizu, kjer hranijo raznovrstno gradivo povezano z Le Corbusierom. Rezultat ljubljanske razstave je bil tudi ta, da so mi, kot kustosu razstave, Novakovi svojci pokazali certifikat, ki ga je dobil Novak ob zaključku izpopolnjevanja v Parizu, s čimer je bil njegov pariški študij nedvoumno potrjen.

V legendarnem pariškem ateljeju
Datirani in podpisani certifikat, ki ga v Zagrebu hrani sestra Novakove žene Leice dr. Pavla Sedlaček Pajas, predstavlja neizpodbiten materialni dokaz Novakove prisotnosti v legendarnem pariškem ateljeju, kjer piše, da je bil v ateljeju dobre tri mesece od aprila do julija leta 1938, ukvarjal se je z ureditvijo območja ob mostu St-Cloud v Boulogne sur Seine na robu Pariza, urbanizacijo mesta Alžir itn. Ker Novak ni vpisan v Livre noir d'Atelier ali črni knjigi ateljeja, ki je v FLC v Parizu, med načrti, hranjenimi v fundaciji, ne moremo natančno ugotoviti, pri katerih projektih je sodeloval arhitekt Novak. Njegovo izpopolnjevanje pri Le Corbusieru so že deloma potrjevala Novakova pisma iz Pariza, ki jih je pošiljal v Mursko Soboto, izjava lansko leto umrlega arhitekta Marka Župančiča, predvsem pa izjava Ferija Novaka v Prežihovem zborniku v članku Franc Novak o Vorancu (Obzorja 1957, 105-108), v katerem je Novak ob spominih na Voranca opisal svoj prihod v Pariz: »Vstop v delavnico znamenitega francoskega arhitekta mi je izposloval Vito Kraigher, ki je ta čas živel v Parizu s svojo ženo Emico. V Parizu je bil tudi Boris Kidrič z ženo, dalje precej levo usmerjeni sin bana Serneca (katoliški župnik), ing. Tavčar z ženo (delal je v Le Corbusierovem ateljeju), ing. Gostiša in drugi. Največkrat smo se sestajali Kraigher, Kidrič, Tavčar in jaz ...«

Arhitekt Le Corbusier in izpopolnjevanje v pariškem ateljeju sta gotovo močno vplivala na nadaljnje delovanje mladega, vendar že pred tem uveljavljenega prekmurskega arhitekta. Pred prihodom v Pariz je Novak zasnoval v Murski Soboti vilo Keršovan leta 1931, vilo dr. Vučaka leta 1932, vilo Koltaj leta 1933, kopališče leta 1934/35, Delavski dom leta 1936 in vilo dr. Sedlačka v Radencih (ni podatka, vendar je bila nedvomno zgrajena že do avgusta leta 1938) in se udeležil nekaterih natečajev ter izvedel še vrsto drugih manjših del.

Novak je bil strokovno izoblikovan in razgledan arhitekt, žal pa zaradi pomanjkanja podatkov in maloštevilčnih strokovnih analiz ne moremo povsem natančno ugotoviti, kaj vse je vplivalo na njegove zasnove vil. Nedvomno so bili njegov ustvarjalni pristop sooblikovali različni sočasni vplivi in dejavniki – najbolj Behrensov, Le Corbusierov in morda tudi Loosov ter Plečnikov. V pariškem obdobju je Novak ob delu v ateljeju načrtoval hišo dr. Šerbca v Murski Soboti, kar dokazujejo ohranjena pisma. »Hiša na kolih«, kot so poimenovali Šerbčevo hišo, ima vse značilnosti Le Corbusierove arhitekture. Še več, močno spominja na njegovo hišo Cook v Boulogne sur Seine iz leta 1926, ki jo je Novak gotovo moral videti, saj stoji v bližini ureditvenega območja ob mostu St-Cloud, za katero je Novak risal načrte. Po vrnitvi iz Pariza se je Novak jeseni leta 1938 vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju, vendar je zaradi okoliščin druge svetovne vojne ni končal. Leta 1940 je naredil načrt za osnovno šolo oziroma kasnejšo gimnazijo v Murski Soboti, ki pa slogovno že kaže odmik od Le Corbusierove arhitekture.

Številni njegovi načrti so zaživeli
Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo tudi do spremembe družbenega sistema pri nas, so po Novakovih načrtih ob njegovi urbanistični skrbi za Mursko Soboto izvedli številne stanovanjske bloke, javne stavbe, javne spomenike, nagrobne spomenike in notranje opreme. Naj omenim samo nekatere: spominsko ploščo in obelisk padlim žrtvam in umrlim internirancem v Murski Soboti okrog leta 1947/48, delavsko naselje za delavce podjetja Nafta v Petišovcih leta 1949, stanovanjsko hišo dr. Kousa iz leta 1950, nagrobni spomenik Štefanu Mesariču na pokopališču v Murski Soboti iz leta 1951, kino v Murski Soboti iz leta 1951, Židovski blok iz leta 1954 (delo predstavlja črno liso v opusu arhitekta, saj so zaradi gradnje bloka, verjetno pod raznimi pritiski oblastnikov, porušili soboško sinagogo), osnovno šolo v Gornjih Petrovcih iz leta 1956, večstanovanjski bloki na ulici Štefana Kovača v Murski Soboti okrog leta 1956, bančno upravno zgradbo v Murski Soboti iz leta 1958, Bobi blok v Murski Soboti iz leta 1959 in Dom pomurskih lovcev iz leta 1959.

O arhitektu Novaku in njegovem delu je bilo veliko napisanega, v svojih člankih ga omenjajo slovenski umetnostni zgodovinarji in arhitekti, za predstavitev arhitekta so v svojih diplomah poskrbeli prekmurski strokovnjaki, kot so umetnostna zgodovinarka Metka Hari, katere delo žal ni dostopno, ter arhitekta Tanja Borovšak (1991/92) in Tomaž Ebenšpanger (2006), vendar celovite monografije, ki bi zaokrožila vedenje o arhitektu Novaku in njegovem opusu, še ni. Ob vse večjem pomenu (urbane) kulture pri globalni tekmi med mesti in potrebi po raznovrstni ponudbi mest bi nemara promocijo arhitekta veljalo vključiti v širše regionalne programe. Ob zavedanju, da je arhitekt Novak za Soboto to, kar je Plečnik za Ljubljano, je potrebno Novakovo dediščino nemudoma zaščititi, saj je vse bolj na udaru novodobnega »turbo« vandalizma.


Več:
>>Pokrajinski muzej Murska Sobota

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Razstavo Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru in arhitekt Feri Novak je pripravil v okviru Tedna arhitekture Arhitekturni muzej Ljubljana v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota in Katedro za arhitekturo in prostor Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Dr. Bogo Zupančič je bil kustos razstave. Postavitev sta zasnovala in oblikovala Primož Pislak (Luksstudio) in Matej Zorec. Razstava v Murski soboti bo na ogled še do 7. septembra 2008.
Pokrajinski muzej Murska Sobota

Prispevek je bil objavljen v časopisu Večer dne 21. avgusta 2008 na strani Arhitekturna beseda.



Maketa centra mesta Murska Sobota kaže urbanistično zasnovo prekmurskega središča, kot si jo je zamislil arhitekt Novak. Iz arhiva ZVNKD Maribor, foto Hochstetter


Hiša dr. Šerbca v Murski Soboti (prvotno stanje), ki jo je zasnoval arhitekt Novak v Parizu, ko se je izpopolnjeval pri arhitektu Le Corbusieru. Hiša je danes povsem spremenjena. Iz arhiva Projektivnega biroja v Murski Soboti


Arhitekt Feri Novak, 4. september 1941. Iz zasebnega arhiva

na vrh