info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
2. 9. 2008

Prvi globalni arhitekturni zvezdnik

Matevž Čelik
Letos, ob 500 letnici rojstva Andrea Palladia, nihče ne pozabi omeniti, da je to arhitekt, ki je v zgodovini zahodne arhitekture najbolj spontano in skozi več stoletij vse do danes vplival na njen razvoj. V različnih krogih in na različen način se Palladio tudi po pol stoletja še vedno zelo dobro prodaja. Realtor, ena glavnih revij za nepremičninske posrednike v ZDA, je denimo pred kratkim objavil prispevek z naslovom "The Power of Palladio, Let this 16th century architect help you close the deal".

Predvsem v Italiji že vse leto potekajo različne prireditve posvečene slavnemu arhitektu, glavni dogodek pa bo velika razstava v Vicenzi, ki jo bodo 20. septembra otvorili v palači Barbaran da Porto in bo odprta vse do začetka januarja 2009. Razstavo sta pripravila Guido Beltramini in Howard Burns. Na razstavi si bo mogoče ogledati okrog 300 eksponatov, od originalnih risb, slik, skulptur, medaljonov, knjig in rokopisov, ki so jih za to priložnost zbrali med 50-imi evropskimi in ameriškimi muzeji.

Andrea di Piero, ki ga je vicentinski grof Trissino povzdignil v plemiča in arhitekta ter ga pričel klicati Palladio, je pričel kariero z vilami v okolici Vicenze, kjer je kmalu postal tudi glavni arhitekt pri gradnji Bazilike in dobil prva naročila v Benetkah in okolici. Kasneje je v Benetkah nasledil Sansovina na položaju mestnega arhitekta. Habsburžani naj bi ga vabili tudi na Dunaj, vendar je zaradi preobilice dela to odklonil.

Zasluge, da se je vpliv Palladia po njegovi smrti leta 1580 razširil po svetu, si tako lastijo Angleži. Za to je odgovoren Inigo Jones, ki je leta 1614 v Anglijo prinesel "Quatro Libri di Architettura". Kmalu zatem so po Palladiovem vzoru zgradili banketno dvorano v Whitehallu in kraljičino hišo v Greenwichu. Drugi val navdušenja nad Palladiom je Anglijo zajel v 17. in 18. stoletju in nasploh predstavlja najpomembnejšo osnovo za arhitekturo tega časa v anglosaksonskem svetu. Palladia je proučeval tudi tretji ameriški predsednik Thomas Jefferson, ko je sam izdeloval načrte in gradil svojo znamenito vilo Monticello. Pod vladavino Katarine Velike se je paladianizem razširil tudi v carsko Rusijo. Katarina Velika je bila nezadovljna s francoskimi arhitekti, ki so delali v St. Petersburgu in jih zamenjala z italijanskimi. Najbolj znan med njimi je Giacomo Quarenghi, ki je zgradil Angleško nabrežje s cerkvijo sv. Isaaca, gledališče Hermitage, stavbo Ruske akademije znanosti in Aleksandrovo palačo v Tsarskoyem Selu.

V 20. stoletju so Palladia proučevali tudi modernisti. Zaradi prizadevanj za popolno in utemeljeno arhitekturno formo nekateri menijo, da bi delo Miesa van der Roheja lahko poimenovali tudi neo-paladianizem. Obenem je dobro znano, da se je Le Corbusier pri načrtovanju svojih vil zgledoval po Palladijevih zasnovah. Majhna hiša v Chaux de Fonds naj bi se nanašala na motiv, ki ga je Palladio uporabil na svoji hiši v Vicenzi leta 1572. Villa Monzie (1927) v Garchesu naj bi se v proporcih, načrtu in volumetričnih elementih zgledovala po vili Malcontenta (1560).

Palladiova arhitektura je rezultat raziskovanja v tipološkem laboratoriju. S kritično rabo starorimskega arhitekturnega jezika je Palladio razvil arhitekturne formule, ki jih je bilo mogoče neodvisno od njegovega dela prenašati na naslednje generacije. Zagovarjal je stališče, da v arhitekturi veljajo utemeljena pravila, da obstaja pravilen in korekten način načrtovanja. Vendar je, kot pravi Tafuri, "klasični kodeks za Palladia le "polje variacij", ne pa priročnik s pravili." Tako se je z uporabo njegovih arhitekturnih formul skozi stoletja razvil paladianizem in Palladio je postal edini arhitekt, po katerem so poimenovali arhitekturni slog.

Paladianizem je v prvi vrsti prepričanje, da je univerzalen in uporaben arhitekturni slovar zaželjen pa tudi možen. In lahko bi rekli, da je Palladio prvi globalni arhitekturni zvezdnik. V svojem času je z arhitekturo opazno spremenil nazadnjaške Benetke, v sodobnosti pa je njegove koncepte v vsakem času mogoče videti na novo. Danes je v Palladiovi arhitekturi zanimiv predvsem odnos med človekom in okoljem. Ta je za sodobne razmere seveda nepojmljivo sproščen v povezovanju uporabnega s prijetnim.


Več:
>>Palladio 2008

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Palladio 2008





na vrh