info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
29. 10. 2003

Sadovnjak je lahko tudi park: mestni park na Ptuju

Urška Kranjc
Na Ptuju si že nekaj let prizadevajo, da bi območje Panorame iz zdajšnjega kmetijskega območja spremenili v mestni park. Kot so prejšnji teden poročali mediji, so glavna ovira tej ideji zadržki kmetijskega ministrstva. Ministrstvo, ki med drugim skrbi za varstvo proizvodne funkcije tal, ni naklonjeno "nepremišljenim" spremembam namembnosti. Ker novih mestnih parkov ne načrtujemo pogosto, poskušajmo o aktualni dilemi nekoliko razmisliti.

Park je javna zelena površina. Danes se v to kategorijo poleg klasičnega in vsem znanega parka iz 19. stol. uvrščajo razstavni parki, igralni parki, plaze, naravni parki, parki-sanacije, land-artistični parki, spominski parki, adrenalinski parki, učne poti, parkovna pokopališča, parki v objektih. Zdi se, da za razvoj novih tipov ni meja. Obstajajo bolj "grajeni" in bolj ''naravni'' parki, parki v mestu in tudi parki v razmeroma naravnem okolju. Park načeloma ni prvinsko naravno okolje, pač pa načrtno oblikovan in vzdrževan prostor. Nekaterim parkom določa strukturo in teksturo kulturna krajina. Take so izolske soline, tako je ljubljansko Barje. Na Brezjah si na primer želijo park, ki bo prostor za obrede na prostem. Če bodo svojo željo uresničili, bo to spet nov, poseben park s svojstveno namembnostjo. V bivšem železarskem mestu so znane pobude, da bi tudi pri nas na temeljih tehnološke dediščine v zanimivih odsluženih objektih uredili prostore za prosti čas in rekreaciji. Na Ptuju pa bi radi namesto sadovnjaka imeli park.

V deželah, kjer negujejo kreativnost so doma parki, ki daleč presegajo klasičen pomen besede. V San Franciscu so na pisti nekdanjega športnega letališča uredili park, v katerem lahko obiskovalci letijo, za zabavo in vajo. V New Yorku si je na mestu sedanjega Battery parka Madžarska umetnica zamislila žitno polje. Projekt je izpeljala, žito namenila dobrodelnim namenom in za hrano duši in domišljiji uporabnikov mesta, ki so lahko opazovali poln ekološki cikel njegove rasti. V Duisburgu v Nemčiji so v silose nekdanje tovarne natočili vodo, uredili varen dostop, in v območju odprli potapljaški center. Nosilka strukture tega parka je železniška proga. Železniške tirnice so spremenjene v motiv harfe, v odtočnih kanalih je odpadno vodo zamenjala čista, izčrpana tla so ponovno oživljena s pomočjo nekaj sto različnih vrst rastlin. Park je hkrati muzej industrije železa in jekla in prostor za nove javne programe, za rekreacijo, umetnost in zabavo. Talilna peč je historični motiv v parku 21. stol.

Vprašanje je, ali lahko Ptuj postane eno tistih srečnih mest, ki se lahko ponašajo s kosom sodobno urejenega, javnega, hkrati pa ekonomsko produktivnega prostora. Nikjer namreč ni zapisano, da kmetijske dejavnosti ni mogoče združiti s prostočasno in rekreativno. Celo nasprotno! Način integrirane, večstranske rabe prostora je blizu sodobnim pogledom na prostorski razvoj. Gotovo je utemeljen dvom, da bi se obe dejavnosti lahko izvrševali v polni meri. Vendar pa bi dobra oblikovalska zasnova morala ta problem obrniti sebi v prid. Predvsem pa bi bilo spodbudno, če nas taki in drugačni dvomi ne bi prehitro odvračali od zanimivih predlogov.

Združiti kmetijsko dejavnost s prostočasnimi in rekreativnimi programi je vredno truda. Ptujskemu primeru bodo sledili drugi predlogi za umeščanje programov in rab v kmetijski prostor. Neobremenjena razprava in ustvarjalno preizkušanje razvojnih možnosti bosta koristna za vse strani. Kmetijci bodo bolje opremljeni zastopali svoje interese in se pogajali o svojih potrebah v novih okoljih, posamezna okolja, kot je na primer Ptuj, pa bodo prebivalcem in obiskovalcem, mladim in starim, lahko ponudila v uporabo sodobno urejen in hkrati ekonomsko produktiven javni prostor.


Viri:
>>Modern park design, Recent trends, Latz Peter, Amsterdam, Uitgeverij, Thoth, 1993, 135 str.
>>Between Landscape architecture and land art, Weilacher Udo, Birkhauser, Basel, Berlin, Boston, 1996, 247 str.
>> A weekly dose of Architecture 18. 09. 2003

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

maja
zelo mi je vsec., 11.11. 2003, 17:53

Zelo mi je vsec, Urska, da pises o parkih. A kaj, ko je, kakor je videti, slovenski kulturni prostor tako nezainteresiran za tako pomembno stvar, kot je pojem "pljuca mesta". Korenine tega zanemarjenega odnosa pri nas so, zdi se mi, v fenomenu 'slovencelj in njegov avto'. Pri nas cez gradbeno zemljisce raje potegnejo asfalt za neorganizirano enodimenzionalno parkirisce. Seveda! Kaj pa bo Slovenec suzenj- potrosnik pocel s par zanemarjenih rastlin na obroblju gradbenega zemljisca? Ljudje pri nas ne znajo ceniti parkovnega obmocja, ker si za nedeljski izlet z otrokom v vozicku raje izberejo Interspar, ali pa raje sedejo v avto in zbezijo na svoje vikende. Ste mogoce videli vikendasko naselje, tisto, ob cesti iz Ljubljane proti Ribnici, tako ekspandirano je, da je dobilo svoje krajevno ime. Pri nas je raje tako, da se mulci z u ibr kubicnimi vespami in na ful gasom vozijo po sprehajaliscu na ljubljanskem gradu, pa obstajajo povrsine za take in podobne adrenalinske izpade. Pri nas je raje tako, da se mercedese parkira cez zelenico.
Za populacijo, ki ima 'suburbia' misljenje, ki je le eno generacijo od plemenskih zdruzb slovenskega podezelja, ni pricakovati, da bo mesto dozilvljala kakor svoj dom, v katerega pridejo, delajo, zivijo, od njega jemljejo in vracajo, v enaki meri. Ta populacija ne razume besede "javna povrsina". Na javni povrsini se po njihovo smeti, unicuje urbano opremo, na kratko: pocne se vse tisto, cesar doma ne bi nikoli poceli, brez osnovnega cloveskega respekta. Obstajajo se drugi, tisti, ki prostor nacrtujejo. Spominjam se prof. Gregorja Kosaka, ki je na predavanjih veckrat povedal, da se nasadi v praksi zgodijo le na ostankih gradbenega zemljisca. Vedno me je recimo zanimalo, kaksno zivljenje so nacrtovalci imeli v mislih, ko so poplocili prostor pred zeleno palaco ob SCT stolpnici?


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Tek vzdolž cvetočih jablan v morebitnem ptujskem parku na območju Panorame.


Otroška igra med vrstami drevja.


Spreminjanje sadovnjaka z letnimi casi.


George Hargreaves, park Crissy fields, predmestje San Francisca.


Nekdanjo letališko stezo so spremenili v pot.


Agnes Denes, Wheatfield, Battery park, NY, od aprila do avgusta 1982.


Peter Latz, park Duisburg Nord na nekdanjem industrijskem območju.

na vrh