info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
4. 9. 2008

Realna politika arhitekture

Rok Pernuš
Da je arhitektura najbolj politična od vseh umetnosti, je že staro dejstvo. Na tak ali drugačen način. Slovenski narod se je do sedaj s tem ubadal svojemu (ne preveč pomembnemu) statusu primerno. Pa smo sedaj končno prišli tako daleč tudi v kulturni zavesti Slovencev, da je arhitektura ena od prioritet?

Veliko se govori tudi trajnostnem razvoju, ki je postal očitno že vroča politična tema. Pa ne toliko zaradi ekološke osveščenosti. Malo je k temu pripomogla Evropa, ki pač zahteva višje standarde. Glavni razlog je ravno visoka in nepredvidljiva cena energentov. Za ogrevanje in razsvetljavo porabimo cca. 40% energije.
Več kot očitno je, da to še kako vpliva na ekonomijo. Tako posameznika, kot družbe. Stvari so s tega stališča v prihodnosti lahko še kako usodne.

In tranzicija se končuje. Nepreklicno. Ljudje več ne kupijo česarkoli, za to jim je njihov prigarani denar preveč dragocen. In več ko bo nepremičnin na trgu, bolj bodo izbirčni. Glede na to, da imamo največjo intenzivnost dela (žal to ne velja za produktivnost), želimo imeti vsaj doma svoj mir in kvaliteto bivanja.

In kakšna je pri tem vloga države oz. MOP-a? Da arhitektom pusti delati in jih ne ovira pri doseganju tako zaželene inovativnosti. Glede na to, kako je danes zakonsko regulirana arhitekturna in urbanistična dejavnost, je to zgolj iluzija. Arhitekti se vse prepogosto znajdejo v dobesedno kafkovskih situacijah. Danes je veliko lažje priti do gradbenega dovoljena s tretjerazrednim tipskim projektom kot pa z napredno arhitekturo. Formalne omejitve, kot jih poznamo danes, ne preprečujejo slabe gradnje. Nasprotno, otežujejo predvsem uveljavljanje kvalitetne arhitekture.

Od nekega, vsaj približno zadovoljivega stanja, smo še zelo daleč. In Slovenija se, bolj kot karkoli drugega, kaže predvsem kot inovativnosti sovražna dežela...

Če si zares želimo inovativno, trajnostno in sploh kvalitetno gradnjo, moramo sprostiti formalne omejitve in zaostriti kriterije. Jasno je treba razmejiti odgovornosti ter poskrbeti za to, da imajo arhitekti predvsem na lokalni ravni primerne sogovornike, ne pa take, ki jim je zgolj do varne službe ali pa jih je že davno povozil čas. In da za svoje odločitve seveda tudi odgovarjajo!

Jasno je treba definirati vlogo ZVKD in definirati, kake kriterije mora izpolnjevati kvalitetna stavbna dediščina. Treba je prevetriti vlogo natečajev in vpeljati "case study" projekte za inovativne projekte, ter s tem omogočati transferje tehnologij. In še mnogo tega...


Več:
>>Pripombe k predlogu AP Rok Pernuš (*.doc)
>>Javna razprava po "javni" razpravi / TrajekT 2.9.2008
>>Skrivnostna arhitekturna politika / TrajekT 19.8.2008

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Peter Pahor
Brez naslova, 5.9. 2008, 11:29

Dobro napisano Rok...kratko, jedrnato, jasno!
Žal Trajekt očitno prebiramo le arhitekti in se komentiramo med seboj...tako kot si kažemo svoje projekte in realizacije na raznih srečanjih in razstavah, ki se jih udeležujemo le sami...
Kako to prenesti tistim, ki držijo škarje in platno našega dela...? Kako spremeniti stanje na Upravnih rnotah, Urbanističnih mestnih službah, na ZVKD...?


ah
po malo o vsem, 5.9. 2008, 13:41

za ljudi in od ljudi, ki pravzaprav ničesar ne vejo. kot dokaz bi lahko priložili kvazi članke zgornjega petra v dnevniku...

martina
strokovni postopki urejanja prostora in arhitektura v urbanizmu, 5.9. 2008, 15:21

"Vendar sedanja zakonodaja ne naredi ničesar k spodbujanju tega. "
To ni res - cel kup EU direktiv in posledično zakonskih aktov v RS usmerja in določa pravila igre - samo poznati jih je seveda treba - to je pa kar obsežno delo

"Dejstvo je, da je v merilu zazidalnega načrta (sedaj OPPN) potrebno že projektirati hkrati arhitekturo, drugače parametrov trajnostne gradnje in kakovostnega bivalnega okolja (sploh pri gostejši zazidavi) ni mogoče doseči (so vplivanje objektov, osončenje). Brez pravilne usmeritve steklenih površin je energetsko učinkovita gradnja praktično neizvedljiva! Treba je razmisliti, ali je sploh smiselno, da OPPN kot samostojni prostorski akt obstaja brez projekta arhitekture?"
Nikjer nihče nikomur ne prepoveduje, da ob projektiranju vsebin OPPN ne pripravi že tudi idejnih rešitev arhitektur posameznih objektov - stavb - v območju OPPN. Kadar je OPPN posledica natečajnega postopka, se to verjetno dogodi - arhitekti natečajniki si ob urbanistični zamisli postavitev v prostoru sproti opredelijo tudi arhitekturo stavb in tehnične rešitve ostalih objektov, sicer je natečajna rešitev neuporabna in tudi na njej pripravljen OPPN neuporaben. Kadar ni natečaja, pa projektanti arhitekti, ki načrtujejo OPPN, postopajo enako - sicer so posledice prav tako enako neuporabne rešitve. Temu se lahko - in mora - oporekati na javnih razgrnitvah, če se ugotovi taka napačna in neutemeljena prostorska rešitev kot predlog za OPPN.


Anonimnez
Brez naslova, 5.9. 2008, 15:28

"Arhitekti bi morali pri projektiranju biti omejeni zgolj z vplivi na okolje in drugimi strokovnimi podlagami (npr. promet, poplavljanje, ipd...), nikakor pa ne z v naprej določenimi stavbnimi volumni. "
Omejeni morajo biti tudi z izkoristkom zemljišča, s pogoji o gostoti naselitve, in s tem z dopustnimi kapacitetami objektov, iz česar zaradi sinhronizacije širše prostorske podobe ponavadi izhajajo tudi pogoji glede stavbnih volumnov - kadar je to s stališča urejanja naselja zaželeno in potrebno - sicer se investitorjem, in po njihovem nareku arhitektom stvab, dopušča nekontrolirano izkoriščanje zemljišč, v škodo javnih interesov, kot so tudi načrtovano komunalno urejanje, zdravo okolje itd.


martina
Brez naslova, 5.9. 2008, 15:36

" Odgovornosti občinskih urbanistov in njihove vloge v procesu bo treba nedvoumno določiti.
Njihova vloge mora biti posvetovalna in je gotova pomembna v razpoznavanju potencialov in omejitev prostora ter potreb prebivalstva. Vendar mora biti jasno določena meja, preko katere ne smejo posegati v avtorsko avtonomijo arhitekta (spet vprašanje razmejitve odgovornosti)."
Dobri rezultati pri delu "občinskih urbanistov" so pogojevani tudi z dobro izdelanimi urbanističnimi dokumenti, najširše obravnavanimi in po uradnih postopkih z uradnimi odloki potrjenimi. Urbanistične dokumente izdelujejo arhitekti z licenco in z vsem potrebnim strokovnim znanjem, občinski urbanisti so pa tolmači in skrbniki za njihovo izvajanje - večje vloge pri vsem zaradi demokratičnosti procesov nimajo (in je tudi ne morejo pridobiti).


martina
OPPN in javni interes, 5.9. 2008, 15:44

"Vloga participacije javnosti ni jasno definirana: o čem naj odloča javnost in kaj je domena stroke, avtorja ter investitorja?
Za mnenje je treba vprašati javnost pred projektom. S tem bi se dobilo vpogled v realne potrebe kraja. Pri tem morata biti jasno razmejena javni in zasebni interes. Javna razgrnitev v merilu OPPN mora biti predvsem preverba izpolnitve dogovorjenega."

Realne potrebe kraja se opredeli že v nadrejenih prostorskih aktih , in ne v OPPN. OPPN je IZVEDBENI NAČRT, usmeritve in potrebne vsebine ima pa določene v nadrejenih prostorskih aktih (v Dolgoročnem planu občine!! in v njegovih strokovnih podlagah, v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) in njegovih strokovnih podlagah, ter v lastnih "strokovnih podlagah" na detajlnem nivoju), kar vse je predpogoj, da se pristopi k izdelavi OPPN. Navedena izhodišča so predpisana, vprašanje pa je, kako so upoštevana v praksi, posledica slabe prakse so slabi (tudi neuporabni) OPPN.


Joj Martina...
...kaj misliš..., 6.9. 2008, 01:51

...da si ne znamo sami prebrati teh papirjev?

Rok Pernuš
Še ne čisto o vsem...., 6.9. 2008, 13:17

Ja, res joj, martina....

Sicer vas ne poznam, ampak ne morem se znebiti občutka, da imam opravka z urbanistko stare šole. Takega pravega, birokratskega kova!
Lepo vas, prosim, ne nas podcenjevati!

Dajmo se najprej zmenit, kaj je stroka in kaj so postopki za implementacijo stroke. Kaj je tukaj zaradi česa. To dvoje vi očitno mešate!
Zaradi arhitekturne politike imamo sedaj javno razpravo o primernosti teh postopkov, ki jih vi očitno zagovarjate. Jaz sem se izjasnil, zakaj ne delujejo, vi se pa dajte, zakaj naj bi! Ne pa da se tukaj smešite in na vsebinska vprašanja odgovarjate kot star birokrat, ki ne zna drugega, kot zlajnano ponavljati svoje paragrafe!
Kaj res mislite, da ne znamo prebrati teh nekaj papirjev?

O sprejemanju EU direktiv v Sloveniji vam lahko povem marsikaj, predvsem tisti o energetski učinkovitosti. In veste kdo je bil pri nas največji problem v medresorskem usklajevanju? Prostorci.
Sicer sem pa tudi član ECTP (www.ectp.org), tako, da verjetno poznam tozadevna evropska stališča malo bolje kot vi.
Pa tudi EU ni vsemogočno pametna in tudi tam je marsikaj vprašljivo.
Vse treba jemati z neko kritično distanco (sploh če smo intelektualci, mar ne?)

Oprostite, vem, kaj je to OPN in OPPN. In (žal) še predobro poznam tisto, kar naštevate. In NE deluje!
In da je z občinskimi urbanisti zelo velik problem zaradi njihove nejasne funkcije in nekompetentnosti, je dojel celo že ZAPS. Nejasnosti pa povzročajo "mešanje megle" in mešetarjenja. Da nam dediščina zaredi pretogega sistema varovanja propada in hkrati onemogoča razvoj, je dojelo že celo kulturno ministrstvo!

Dajte no, malo se pogovorite z arhitekti in ne govorite na pamet!
Jaz sem doživel že vse mogoče: Sploh tista o tolmačenju prostorskih aktov je dobra. Imel sem primer, kjer je moral avtor PUP-a dokazovati občinski urbanistki v SG, da imam prav. Bila je bolj papežka od papeža. Ali pa ko se pred vami znajde pri usklajevanju za OPPN stara gospa v pokoju, (zaposlena na občini honorarno), ki ne zna drugega, kot ponavljati, da ima za sabo že 30 let "poštenega dela" v urbanizmu. In ko se malo pozanimate okoli dobite precej porogljiv odgovor: "Aja, to je pa tista, pri kateri je vse 10 X 12! Veste, gospa je malo konzervativna!"
In jaz naj taki razlagam, kaj je to trajnostni razvoj in celostno projektiranje arhitekture! Zavrača vse, kar ne pozna, vse ideje blokira že kar na začetku. Ker ne pride do dogovora, župan ne izda pobude, investitor ne udari po mizi, ker nima zaupanja v pravno državo in potem se začne mešetarjenje. Na koncu bo ven prišlo tisto, kar je sposobna dojet, in dojeti je sposobna bore malo!
Martina, očitno je, da se vam tudi sanja ne, kako zahtevno je celostno projektiranje arhitekture! Arhitekti naj torej naredijo arhitekturno zasnovo kot predlog za OPPN, potem bomo pa že videli, če gre skozi ali ne. "Oblekel" bo pa potem to avtor sam, ali pa kdo drug. Pa imamo arhitekturo! Jaz naj torej naredim po svojih najboljših močeh, potem pa me bo na javni razgrnitvi sesul nekdo, ki ima pet minut časa.
Saj ravno o tem govorimo, KAJ so lahko napačne in neprimerne rešitve in na podlagi česa. Malo več spoštovanja do arhitektovega dela prosim!
Da ta sistem ne deluje, se je najbolj groteskno pokazalo ravno v primeru nove sodne palače. Že res, da je bila to zgrešena lokacija za ta program, ampak kako veste, da tudi pri drugačnih programih ne bi prišlo do problema? Tukaj se je jasno pokazalo, da je arhitekture talka birokracije! In takih primerov, je še kolikor hočete.
Kaj vam res ni jasno, da gre tukaj za sistemski problem?
Kam so pripeljali dolgoročni občinski načrti vemo. Ali se vam ne zdi, da se stvari malo prehitro odvijajo za tak pavšalen odgovor?
Kako biti prožen in hkrati preprečiti kaos? Odgovorite mi na to! Kako preprečiti, da plani ne bodo preveč rigidni in zastareli že v nekaj letih.
To so vprašanja, na katere moramo iskati odgovore!
Če je vse tako urejeno, zakaj pa prihaja do teh anomalij. Pa samo ne mi reči, da je to zato, ker se ne držimo zakonodaje. Zakonodaja, ki se ne predvideva anomalij, je slaba zakonodaja!
Problem je tudi v tem, da de facto na lokalni ravni mnogokrat nimamo birokracije, temveč birokratski fevdalizem!
Torej, problemi so predvsem, ker nimamo izdelanih kriterijev. In zato postavljamo omejitve. In te temeljijo na dosedanjih izkušnjah. In kje je tukaj prostor za inovacijo? Inovacija je kvalitativno preseganje dosedanjih izkušenj vendar!
Torej ko začnemo projektirati, imamo neke vhodne podatke: koliko je določen program, kaj je s prometom (prepustnostjo), kaj z ostalo infrastrukturo, kaj z osončenjem, kaki so možni pogledi, kako bo to vse vplivalo energetsko, kako je sovplivanje objektov, kje so zelene površine in še mnogo, mnogo tega...
In če hočemo to narediti kvalitetno, po (jasnih!) kriterijih, potem tudi pod razno ne moremo tega narediti pri katerikoli gostoti (zazidave in izrabe). Omejitve morajo torej izhajati iz ciljev, ne pa obratno.
In na drugi strani imamo racionalno rabo prostora.
Torej, vedeti moramo, na podlagi česa delamo omejitve!
Lahko pa seveda kar počez določimo FSI in stavbne volumne in smo opravili. Potem vse skupaj "sinhroniziramo" še s "prilagajanjem obstoječi gradnji", pa smo sploh vse dorekli. Aja, pa da ne bi še pozabili na dvokapnice, da ja kak arhitekt ne bi preveč "podivjal"
S kako ravno streho, naprimer...(Jo bo v primeru neurja sicer težje odneslo, ampak za dvokapnico in celovito podobo se pa že splača reskirat). Pa naj bo opečna, bomo nekaj strešnikov kupili na zalogo...za vsak primer, če bo toča. Veste, po toči je zvoniti prepozno...

Torej, spoštovani kolegi, res je, da smo si konkurenca. Samo nehajmo se že enkrat cmeriti, kake probleme imamo, pa si že enkrat uredimo vsaj kulturen ring, v katerem se bomo lahko borili!


martina
Joj Martina..., 6.9. 2008, 22:25

...da si ne znamo sami prebrati teh papirjev?

Razprave so že take, kot da ne!

LP Martina


Martina
delni komentar, 6.9. 2008, 22:47

Da komentiram vsaj to:

"Torej ko začnemo projektirati, imamo neke vhodne podatke:
- koliko je določen program,
- kaj je s prometom (prepustnostjo),
- kaj z ostalo infrastrukturo,
- kaj z osončenjem,
- kaki so možni pogledi,
- kako bo to vse vplivalo energetsko,
- kako je sovplivanje objektov,
- kje so zelene površine
- in še mnogo, mnogo tega..."

Torej, kaj je narobe s takimi vhodnimi podatki?
Določeni morajo biti za vsak OPPN v določilih nadrejenega OPN ali drugega nadrejenega PA , oziroma obdelani v "strokovnih podlagah" (tako se imenujejo analize in študije, ki so predpisane kot pred-obdelava urbanističnih dokumentov - kot vam je gotovo poznano), pa ne vidim , v čem je sedaj problem? Razen seveda, če v praksi te stvari niso tako pripravljene, kot bi morale biti , in torej "birokratska doslednost" sledenja predpisom ni izvršena, ker iščemo penostavitve tudi tam, kjer so škodljive..
Sicer pa - "občinski urbanisti" so v javni službi in kot taki dolžni objektivno ščititi interese tako obstoječih naseljencev, kot novih investitorjev, katerim služijo projektanti, pa tudi širše javne interese, ki jih vzdržujejo po veljavnih družbeno sprejemljivih postopkih sprejeti zakoni in predpisi, pri tem pa skrbeti za to, da odločitve zdržijo presojo sodišč - ta se pa sklicujejo samo na "birokratska", torej z zakonom predpisana, določila - tudi na področju urbanizma, kjer so tožbe veliko bolj pogoste, kot na področju projektiranja stavb samih (izvzemši lokacijske pogoje v prostoru)


Anonimnez
Brez naslova, 6.9. 2008, 23:04

"Torej, vedeti moramo, na podlagi česa delamo omejitve!"

Prav to trdim v svojih komentarjih - ampak za to skrbijo projektanti arhitekti, ki načrtrujejo prostorske akte!!
Slab načrt je pač slab načrt, tako za stavbo, kot za urbani prostor - oboje se v praksi velikokrat pojavi - na žalost.
Kar se pa tiče konkurence: že po spremembah ZUN in ZGO je celotno načrtovanje , tako stavb, kot prostora, dodeljeno vsem arhitektom z ustrezno licenco - s tem "strokovna konkurenca" ni več z ničemer pogojevana
Kar se pa tiče pogojev za oblikovanje objektov - stavb - ki jih določajo prostorski akti: velikokrat je prav mučno gledati na terenu vsakovrstne oblikovalske pojave vsakovrstnih investitorjev in njihovih projektantov ali "projektantov" - razni stolpiči, erkerji, in podobno, ki se pojavljajo na vsaki drugi novozgrajeni stavbi za osebno rabo (česar se gradi največ po deželi oziroma najbolj obremenjuje prostor), vseh vrst in barv strehe in kritine, ena zraven druge, ne glede na medsebojni odnos - harmoničen, disharmoničen, kontrasten, itd - ter enak "pisan " pojav pri obdelavi fasad v materialih in v barvah - nabirek vsega, kar pač industrija in trgovine ponujajo in omogočajo. Kdo in kdaj naj to preprečuje ali "usmerja" v estetskem smislu?
Naselje kot "sračje gnezdo" pa tudi ni kakšen poseben estetski dosežek in ni dobra izkaznica nivoja arhitekture urejanja prostora v deželi.


Martina
nadaljnji komentar, 6.9. 2008, 23:13

"Kako preprečiti, da plani ne bodo preveč rigidni in zastareli že v nekaj letih?"
Odgovor:
1.) tako, da jih dovolj hitro realiziramo, pa bo "zastarelo" , kar bo zgrajeno - kot vse, kar danes stoji...grajena .
2.) tako, da jih ob novih potrebah spremenimo, kar pa je tako ali tako zopet "predpisano"

Da se razumemo - veliko pripomb na veljavno zakonodajo imam tudi jaz, vendar , kar je v razpravi tukaj našteto, ne spada med argumente za pritoževanje

LP Martina


martina
tolmačenje, 6.9. 2008, 23:23

"Da ta sistem ne deluje, se je najbolj groteskno pokazalo ravno v primeru nove sodne palače. Že res, da je bila to zgrešena lokacija za ta program, ampak kako veste, da tudi pri drugačnih programih ne bi prišlo do problema? Tukaj se je jasno pokazalo, da je arhitekture talka birokracije!"

Primer lokacije "sodne palače" izhaja iz sprejetemu in veljavnemu zazidalnemu načrtu neprilagojenega programa
Oblikovni pogoji za stavbo na obravnavni lokaciji pa so bili v ZN vnešeni na podlagi natečajnih rešitev arhitektov, ki so bili na natečaju izbrani z najboljšo rešitvijo - oblikovni pogoji so bili torej določeni s strani inovativnih arhitektov v procesu načrtovanja natečajne rešitve, potrjene na strokovno vodenem natečaju, in ne s strani birokratov v javni upravi (s kvalifikacijo iz arhitekture, ali pa tudi ne..) - ti so dolžni samo skrbeti, da se ODLOK o ZN izvaja dosledno (sicer povzročijo protipravno stanje) - vendar to velja tako v največji meri za pogoje glede namembnosti, kot za predpisane oblikovne ali druge pogoje


Martina
za konec za danes, 6.9. 2008, 23:35

"Martina, očitno je, da se vam tudi sanja ne, kako zahtevno je celostno projektiranje arhitekture!"

Imam veliko let projektantske prakse na področju projektiranja arhitekture stavb in drugih objektov, na področju odgovornega projektiranja in vodenja projektov ter koordinacije timskega strokovnega dela - se mi zelo sanja, kako odgovorno je vse to, vendar verjemite mi, ker imam prasko tudi na področju urbanizma oziroma prostorskega načrtovanja, zelo odgovorno je tudi urbanistično načrtovanje in izvajanje urbanizma - odgovornost je vsekakor širša, za večje število končnih uporabnikov.

LP Martina


Rok Pernuš
Brez naslova, 7.9. 2008, 14:23

Verjemite mi, da tudi mene kot modernega arhitekta pošteno zvije, ko vidim vse te "Janko in Metka" ekscese. Nekaj izhaja iz samograditeljske prakse, nekaj pa iz tretjerazredni tipskih projektov slabih arhitektov.
Problem omejitev je, da nikoli ne morejo predvideti vseh negativnih odklonov. Otežujejo inovacijo in kar je še huje, idealne rešitve. Kako torej dopustiti kvalitetne in inovativne rešitve ob preprečevanju slabe gradnje? Dobra arhitektura je tukaj kolateralna žrtev omejitve slabe. Kvaliteta se ne doseže z omejitvami, temveč s kriteriji!
Preberite si še enkrat pripombe v prilogi!

In še res zadnjič :
Martina, mislim, da ne veste ravno dobro, kaj pomeni inovativno. Glavni problemi v primeru Sodne palače veljavnega zazidalnega načrta so ravno prevelik formalizem, prevelika rigidnost in premajhna fleksibilnost. Kako pa vi veste, da tudi v primeru ohranitve programskih določil ne bi prišlo do podobnih problemov? Po mojih informacijah, so se podobni problemi ponavljali v pripravi natečajnega gradiva v primeru Veletekstil ob Masarykovi v Ljubljani, torej v okviru istega zazidalnega načrta.
Mislim, da ste mi dokončno dokazali, da celostnega pristopa (holistic approach) ne razumete. Drugače ne bi govorili o vaši dolgoletni praksi in odgovornosti (mimogrede, jaz sem govoril o zahtevnosti!) v arhitekturi IN urbanizmu, temveč o zabrisani meji in vplivu med njima in interdisciplinarnosti ter iz tega izhajajočimi izzivi. To je pa debata na nekem čisto drugem nivoju!
V OPN je le v zelo omejenem obsegu mogoče določiti omejitve za OPPN. Strokovne podlage izhajajo delno iz analiz, delno pa že kar iz samega projektiranja in kreativnega procesa, kjer iščemo idealne rešitve (osončenje, soovplivanje objektov, ipd). Torej spet govorim o celostnem pristopu.
Z "birokratsko doslednostjo" ne bomo (dokazano) ničesar rešili. Marsikaj pa s strokovno.
In če že daste replike, bodite dosledni. Dolgoročni plani (o tem sem govoril) so problem, ker se lahko zaradi objektivnih razlogov (npr. stanja na nepremičninskem trgu) spremenijo potrebe znotraj veljavnosti PA. Meni se je to že zgodilo. Spremembe prostorskih aktov pa so velika zguba časa, denarja in energije. Zato sem pa zastavil vprašanje: "Kako preprečiti, da plani ne bodo preveč rigidni in zastareli že v nekaj letih" in "Kako biti prožen in hkrati preprečiti kaos?"
Očitno na ta vprašanja nimate odgovora! Glede na to, da so to trenutno veliko vprašanja v urbanizmu nasploh, očitno niste ravno na tekočem.

Torej, da zaključim. Problem je v tem, da vi mene že v osnovi ne morete razumeti. Vi ste očitno pristaš linearnega, premočrtnega razmišljanja, jaz lateralnega. In linearno razmišljanje že v osnovi ne gre skupaj s celostnim pristopom. Vi iščete rešitve znotraj okvirjev, jaz razmišljam "outside the box".
Vi ste del sistema, jaz sistem postavljam pod vprašaj.
Za mene morajo biti pravila v službi OMOGOČANJA kvalitete, za vas v PREPREČEVANJU slabega. In pri slednjem se zelo hitro znajdemo na tankem ledu.
Ta debata se je začela kot izpostavljanje problemov in možnih rešitev pri doseganju inovativne, kvalitetne, energetsko učinkovite arhitekture.
Vi se teh tem niste niti dotaknili. Samo sistem ste zagovarjali. Podali niste enega zares vsebinskega odgovora. Ja, prav ste dejali: ne vidite problema!
Kaj se res še nikoli niste znašli v projektantskih zagatah zaradi prevelike rigidnosti prostorskih aktov in se vprašali: ali je mogoče kaj narobe s sistemom samim, da to omogoča?

Mislim, da je v tej točki nesmiselno nadaljevati najin ping-pong!
Svoje sem dosegel, (sicer nehote) ste mi na svojem lastnem primeru pomagali dokazati omejenost obstoječega sistema.

I REST MY CASE!


Anonimnez
Brez naslova, 8.9. 2008, 08:59

"Spremembe prostorskih aktov pa so velika zguba časa, denarja in energije."

PA so pri nas in v tujini dokumenti, za katere je predpisan demokratičen postopek v okviru najširše javnosti. To vedno poudarja Ustavno sodišče, ko preverja proces in pogoje uveljavljanja PA. PA morajo imeti tako opredeljeno vsebino, da je razvoj kraja usmerjan, kontroliran (tudi iz naslova varstva oklja!) in racionalen - stvar kulturnega nivoja družbe pa je, koliko je pomemben in usmerjan oblikovni in estetski vidik predvidene grajene ureditve (pri nas je pogoj estetskega oblikovanja vgrajen v določila predpisov). Kot že rečeno - pri tem vsem so pa projektanti (in ne upravni delavci!) in načrtovalci vsebin prostorskih aktov bolj ali manj uspešni. Če se poleg vsega dogaja še odstopanje od rednih postopkov, pa pride do zagat, kot ste jih opisali.


martina
Brez naslova, 8.9. 2008, 14:02

"Za mene morajo biti pravila v službi OMOGOČANJA kvalitete, za vas v PREPREČEVANJU slabega"

Preprečevanje slabega je treba načrtno izvajati, omogočanje kvalitete je pa prepuščeno arhitektom pri načrtovanju posameznega objekta - čim bolj spreten je, tem bolj bo uspešen tudi ob upoštevanju kakšnih omejitvenih pogojev, ki so take ali drugačne vrste itak povsod prisotni..


Bojan
Vrtoglave spretnosti..., 8.9. 2008, 14:18

Govorjenje o nekih spretnostih, s katerimi naj bi dobri arhitekti obvladali omejitve je eden od največjih nonsensov, zaradi katerih se kakovost prostora v slovenskih mestih in vaseh ne premakne z mrtve točke. Predpisane omejitve so samo izgovor, ki birokratom omogoča lagoden delovni ritem in jim zagotavlja alibi, da se jim s konkretnimi projekti ni potrebno soočiti na terenu. Arhitekti pa vsi po vrsti, od tistih s Prešernovo nagrado navzdol, samo iščejo načine, kako bi po njihovem nesmiselna določila zaobšli in prekršili.

Čas bi že bil, da bi sprevideli, da politika restrikcij in prepovedi, ki se (ne)izvaja pri nas, že dolgo časa ne pirpelje do nikakršnih prenikov na bolje. Oziroma se zlorablja kot privatiziranje posameznih sektorjev s strani pristojnih uradnikov.

Spremembe k večji kakovosti bivalnega okolja lahko omogoči samo nadzorovana deregulacija, s ciljem omogočiti inovativne zasnove in tehnologije, s katerimi se bo zmanjšala poraba fosilnih goriv v sektorju zgradb, povečala možnost za naselitev novih dejavnosti v zaščitene objekte kulturne in naselbinske dediščine, ob konkretnih projektih ponovno vzpostavilo proaktivno dogovarjanje med nosilci urejanja prostora na terenu itd...


Rok Pernuš
Brez naslova, 8.9. 2008, 15:10

Tako je- in da ta "kontrolirana deregulacija" dejansko deluje, sta lep primer Avstrija (sploh Vorarlberg) in Švica. Dr. Nott Caviezel je na predavanju v sklopu Arhitekturni epicentri javno povedal, da je bila ravno deregulacija odločilna za dvig kvalitetne arhitekture v Švici. Mešetarjenje znotraj nekih umetnih omejitev samo "kuri" arhitekte in jim jemlje čas za ustvarjanje resnične kvalitete. Da pa se to dogaja "kontrolirano", v prid kvalitete in inovacije, mora stroka sama postaviti kriterije! Ne pa da v paranoji pred samograditeljskimi zmazki stisnemo v kot kar vse arhitekte. Kot da se z dvokapnico "od 35-45° ne da narediti absolutne katastrofe!
Višji, ko bodo kriteriji, manj bo slabih arhitektov.
Sicer naj se pa tisti, ki še niso butnili ob meje sistema malo vprašajo,
če ne tiči glavni razlog za to v pomanjkanju njihovega talenta in kreativnosti...


Anonimnez
nesporazum, 8.9. 2008, 15:17

"samo iščejo načine, kako bi po njihovem nesmiselna določila zaobšli in prekršili"

Poudarek na "po njihovem nesmiselne"..


Anonimnez
Brez naslova, 8.9. 2008, 15:23

slabo pripravljene prostorske akte je treba v času javnih obravnav strokovno pregledati in ukrepati v za to predvidenem postopku, da se jih primerno preuredi - to je dovolj široka možnost strokovnewga vpliva - ali pa v naprej prepričati kolege arhitekte oziroma projektante prostorskih aktov, da že v naprej pravilno obdelajo predlog prostorskega akta, ki ga dajo v razgrnitev

Anonimnez
Brez naslova, 8.9. 2008, 15:25

Kot da se z dvokapnico "od 35-45° ne da narediti absolutne katastrofe! - pa kot da se s tako dvokapnico ne da narediti dobre arhitekture??

Rok Pernuš
Brez naslova, 8.9. 2008, 15:26

Torej kaj hoče zdaj ta anonimnež povedati: da Švicarji in Avstrijci nimajo pojma?

Anonimnez
Brez naslova, 8.9. 2008, 15:28

Postavljanje nekih umetnih omejitev samo "kuri" arhitekte in jim jemlje čas za ustvarjanje resnične kvalitete - da pa se to dogaja "kontrolirano", v prid kvalitete in inovacije, mora stroka sama postaviti kriterije! - je trditev, objavljena v komentarjih
Vprašanje: kdo pa danes postavlja te kriterije? Postavljeni so v prostorskih aktih, ki jih projektira stroka (in večinoma arhitekti sami), ne pa kar nekdo


Rok Pernuš
Brez naslova, 8.9. 2008, 15:29

Kot da se z dvokapnico "od 35-45° ne da narediti absolutne katastrofe! - pa kot da se s tako dvokapnico ne da narediti dobre arhitekture??
Tako je: včasih je to v napoto najboljši rešitvi (poudarek na najboljši!)
Primer, ki sem ga navedel iz SG, je ravno tak.
Pri dvokapnici 35-45 bi prišlo zaradi višine slemena do večjih vplivov na okolje na sosednjo parcelo pri zimskem solisticiju!


Anonimnez
za Roka, 8.9. 2008, 15:31

Ali je v Švici in v Avstriji dvokapnica 35-45stopinj prepovedana?

Rok Pernuš
Brez naslova, 8.9. 2008, 15:33

Ni pa tudi zapovedana, kot mnogokrat pri nas....
Torej-zakaj jo sploh zapovedovati....


Rok Pernuš
Brez naslova, 8.9. 2008, 15:36

Sicer pa, najhujšo "diktaturo dvokapnice" je v zgodovini uveljavljala ravno nacistična ideologija "Blut und Boden" (krvi in grude)...

peter
zanikanje, 10.9. 2008, 18:20

Peter Pahor iz časopisa dnevnik je novinar...pred časom je napredoval iz pisca poročil iz Krajevnihb skupnosti v strokovnjaka za urbanizem. Peter Pahor, arhitekt, sem občasni pisec strokovnih člankov, pred leti sem bil asistent za urbanizem pri prof. Koželju na fakulteti in se izoliram od vsega kar novinar p.p. napiše...

Anonimnez
strinjam., 11.9. 2008, 11:25

Ko se izostrijo kriteriji, da taki projekti kot so na linku "http://www.arhitekt-dugar.si/tipski.html" ne bodo več mogli priti v slovenski prostor, potem bomo vedeli da se premika na bolje...

Dokler pa se gradijo "tavžentrože" in ostalo sranje... bo pa kot je bilo do zdaj oziroma še slabše.


Anonimnez
Ali smo tolerantni?, 11.9. 2008, 23:32

Zakaj pa bi 'tavžentrože' bile sranje? Menim, da so včasih zelo dobre izvedbe, glede na to, da je naš podalpski prostor prenatrpan s sodobnimi rešitvami, ki pa ne ustrezajo zakonodaji, saj ta ne vzpodbuja takšnih rešitev. Na spletu imaš marsikaj - http://freiekt.blogspot.com/ Pa vendar moramo biti strpni do normalnosti, ki pravtako spada sem. Ne moremo si privoščiti nenehnih presežkov, ne da bi bili pripravljeni prevzeti posledic.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Pripombe k predlogu AP
Rok Pernuš (*.doc)
>>Javna razprava po "javni" razpravi
TrajekT 2.9.2008
>>Skrivnostna arhitekturna politika
TrajekT 19.8.2008



na vrh