info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
8. 9. 2008

Danes vikend, jutri regijo ali državo...

prof.dr. Andrej Pogačnik, Predstojnik katedre za prostorsko planiranje
Dokument o arhitekturni politiki v prvem delu ponavlja že nič-kolikokrat zapisana in tudi že formalnopravno sprejeta stališča (ZUreP, Prostorski red Slovenije, Prostorska politika RS, SPRS, ZPNačrt, ESDP, CEMAT, Leipziška listina) in se sprašujemo, zakaj ponavljati usmeritve, za katere imamo vse potrebne osnove, da jih izvajamo.

Dokument o arhitekturni politiki daleč presega zgolj področje arhitekture, temveč se ukvarja z vprašanji urbanizacije, trajnostnega razvoja itd – skratka, s celovitim urejanjem vsega prostora. Izraz arhitekturna politika se torej uporablja za vse vidike človekovega ravnanja s prostorom, kjer delujejo razne inženirske stroke, kmetijstvo, gozdarstvo, prometno, vodno, energetsko, rudarsko, turistično in drugo načrtovanje, zlasti pa prostorsko načrtovanje kot specifična stroka celostnega načrtovanja. Izraz arhitekturna politika bi bilo treba spremenit v politika urejanja prostora, če pa je cilj kulturno oblikovanje prostora, pa v politika kulturnega oblikovanja prostora.

Dokument Arhitekturna politika se naj omeji na politiko oblikovanja zgradb in odnosa zgradb do urbanega in krajinskega okolja. Če pa cilja višje, naj odgovorno upošteva tudi druge stroke, ki sodelujejo ne le v načrtovanju, temveč tudi v oblikovanju prostora.

V dokumentu je opaziti tendenco, da se dejavnost prostorskega načrtovanja in krajinskega oblikovanja nadomesti z dejavnostmi arhitekture in urbanizma, kar je nedopustno! Dokument bi moral – kadar obravnava celoten prostor in celoto vseh dejavnosti – dosledno govoriti o arhitekturi, krajinski arhitekturi, urbanizmu, prostorskem načrtovanju in o drugih strokah, ki (so)oblikujejo prostor.

Dokument je koristen, potreben in kakovosten v tistih delih, ko daje usmeritve, ki so specifične za arhitekturo, torej za projektiranje in oblikovanje zgradb, odnos do naročnika in družbe za aktivnejši razvojni pristop k prenovi dediščine, za energetsko varčnost, za trajnostne vidike itd. V urbanističnem oblikovanju pogrešamo stališče, da je treba upoštevati, ohranjati in nadalje razvijati že kakovostne oblikovane urbanistične ambiente, kot so četrti vil, meščanski urbanizem večstanovanjskih stavb 19. stoletja, že formirane soseske funkcionalističnega obdobja oz. vrtna mesta itd. Nasilno prekinjanje in spreminjanje takšnih kakovostnih vzorcev ni dopustno!

Dokument se – kot ponavadi – obregne ob izobraževalne programe, češ da jih je potrebno spremeniti, dopolniti. Pri tem docela spregleda, da je bilo pravkar ob Bolonjski prenovi akreditiranih več povsem novih programov iz arhitekture, krajinskega, regionalnega in splošnega prostorskega načrtovanja (prav slednjemu je MOP odrekel podporo), ki docela sledijo usmeritvam oz. potrebam iz prvega dela obravnavanega dokumenta.

Kako zelo se forsira arhitekturno stroko, je razvidno iz teze, da je potrebno Plečnikovo nagrado dvigniti na raven državne nagrade. Ignorira pa se Fabianijevo nagrado, nagrade ECTP, nagrade krajinskih arhitektov itd.

Dokument je, skratka, krivičen do prostorskih načrtovalcev, krajinskih arhitektov in do tistih geografov, geodetov, prometnih, komunalnih in drugih inženirjev, ki načrtujejo prostor (Gedde je bil biolog – botanik, Griffin krajinski arhitekt, Hausmann in Soria Y Mata sta bila komunalna inženirja itd.). Res so arhitekti med najbolj odgovornimi za kulturo oblikovanja prostora, ki je v Sloveniji na kritični ravni. Toda le v timskem delu in v kolegialnem spoštovanju ustvarjalnega prispevka drugih strok, ki delujejo v prostoru, bo njihovo delo uspešno. Arhitekt, ki bo prostorski načrtovalce ali urbanist, pa si mora pridobiti bistveno več specifičnih znanj in izkušenj. Sedanji sistem licenc omogoča arhitektom, da danes projektirajo vikend hišo, jutri pa regijo ali državo, delo prostorskih načrtovalcev pa licemerno omejujejo na "nekatere sestavine….." (glej ZGO-1B).


Več:
>>Realna politika arhitekture
TrajekT 4. 9. 2008
>>Javna razprava po "javni" razpravi
TrajekT 2.9.2008
>>Skrivnostna arhitekturna politika
TrajekT 19.8.2008

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Bojan
Popolnoma se strinjam..., 8.9. 2008, 11:29

... z mnenjem prof. Pogačnika. Ne vem zakaj se enkrat ne sestavi konzorcij ljudi, ki se na strokovna vprašanja urejanja prostora zares razumejo in so sposobni narediti tovrstne dokumente tako kot je treba.

Martina Lipnik
članek v celoti zadel bistvo, 8.9. 2008, 13:13

Sedanje stanje v stroki in v prostoru je posledica napačnega odnosa do specifične stroke oziroma specializacije, kar naj bi urejanje prostora in urbanistično načrtovanje na podlagi arhitekturne izobrazbe predstavljalo, da bi bilo uspešno.

mici
kriza v stroki, 8.9. 2008, 19:54

Konzorcij strokovnjakov se ne ustanovi zato, ker bi se potem izkazalo, da direktorica MOP DP in predsednik ZAPS nimata prav nobenih strokovnih kompetenc. Strokovna podhranjenost na visokih položajih MOP DP in ZAPS ter manko intelektualcev v arhitekturni stroki postajajo zastrašujoči in v nebo vpijajoči problem.

Anonimnez
Brez naslova, 9.9. 2008, 08:46

Zakaj pa direktorica MOP DP in predsednik ZAPS nimata oz. naj ne bi imela strokovnih kompetenc? Kdo pa jih pri nas torej ima?

Bojan
Kadri in kariera..., 9.9. 2008, 10:43

Sicer je težko je tukaj ponuditi odgovor na vprašanje zakaj nekateri ljudje nimajo strokovnih kompetenc. Vendar se da povedati nekaj splošnih stvari. Tudi če imajo ljudje pravo izobrazbo, v svoji karieri pogosto strokovno zaostanejo iz različnih razlogov: ker se redno strokovno ne izobražujejo, ker jim manjka ambicij ali pa enostavno niso dovolj radovedni, da bi osvajali nove veščine in znanja. Kadrovski strokovnjaki zato opozarjajo, da ustrezen strokovni naziv in leta, preživeta na delovnem mestu še ne predstavljata ustrezne strokovne kompetence. Potrebne so številne druge veščine. Za strokovnjaka ni dovolj, da je strokovnjak za svoje področje, pač pa mora biti sposoben delati v timu, ne sme izgubiti živcev ob prvi težavi itd. Zelo pomembna, predvsem za vodstvene pozicije, so tako imenovana mehka znanja. Ljudje na vodilnih položajih s takšnimi znanji so bistveno uspešnejši. V zadnjem času se uveljavljajo načela, ki so zapisana tudi v globalnih priporočilih usmeritve GBSC (Global Business Standards Codex):
* načelo zaupnosti
* načelo zanesljivosti
* načelo transparentnosti
* načelo dostojanstva
* načelo poštenosti in pravičnosti
* načelo odzivnosti.
Udejanjanja programov, za katere sta odgovorna direktorica MOP DP in predsednik ZAPS ni mogoče doseči zgolj z normativnim delovanjem, ampak z izobraževanjem, odlično promocijo in sistemsko integracijo. S tem namenom vodilni na podobnih položajih uvajajo sistemsko razmišljanje v trikotniku: norma - vloga (zgled) vodje - notranje vrednote, ki celovito obravnavajo vzvode za način razmišljanja in odločanja zaposlenih ter posledično determinirajo njihovo vedenje! Vodstvene sposobnosti se izkažejo ravno pri timskem delu. Če so odgovorni na položajih sposobni, so tudi rezultati dobri. V danem primeru osnutka predloga Arhitekturne politike pa ocenjujemo, da rezultat ni dober.


Anonimnez
Brez naslova, 9.9. 2008, 12:37

Rezultat predloga Arhitekturne politike morda ni dober , vendar poglavitni vzrok za to ne more biti samo pomanjkanje nekaterih osebnostnih kvalitet (bolj ali manj splošne značajske narave) obeh navedenih vodstvenih oseb.
Kaj pa celoten postopek priprave in obravnave gradiva - ali je pravilen in primeren, ali ne? In to ne glede, na to, kdo je na čelu timske skupine - katera je pa bila in kdo je bil vanjo vključen? To je pomembno!


Anonimnez
Brez naslova, 9.9. 2008, 12:47

V ZAPS naj bi bilo cca 1000 arhitektov, ki imajo licenco "A", katera jim daje pravico projektiranja prostorskih aktov in urbanističnih dokumentov.
Koliko od teh se dejansko praktično udejstvuje v prostorskem in urbanističnem načrtovanju in ob tem tudi pozna področje dela dovolj strokovno?
Še danes se dogaja , da večina arhitektov, ki se ukvarajajo s projektiranjem dokumentacije za gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov (praviloma stavb), uvodni del te dokumentacije, ki predstavlja staro "lokacijsko dokumentacijo" in obravnava urbanistični in prostorski načrt postavitve objekta v prostor , skladno s prostorskimi akti, ta del dokumentacije naroča pri kolegih, ki so na tem področju praktiki, za razliko od vseh preostalih, ki to niso.
Ravno ti, ki niso usposobljeni niti toliko, da bi svoj lastni objekt pravilno locirali z vsemi urbanimi obveznostmi ob tem, se največkrat najbolj javno pritožujejo nad prostorskimi obveznostmi. To kaže na to, da sploh ne vedo, česa vsega ne vedo, pa kljub temu prigovarjajo - tudi v škodo stroke kot celote (arhitekture v urbanizmu in arhitekture v stavbarstvu)


Martina Lipnik
beneški bienale in slovenske razmere v urbanizmu glede na arhitekturo, 15.9. 2008, 12:02

Arhitektura je veliko več kot le gradnja posameznih objektov. Ta misel je temelj programa direktorja letošnjega bienala Aarona Betskyja, direktorja Nizozemskega arhitekturnega instituta v Rotterdamu.

Martina Lipnik
pojasnilo, 15.9. 2008, 12:04

Arhitektura je veliko več kot le gradnja posameznih objektov. Ta misel je temelj programa direktorja letošnjega bienala Aarona Betskyja, direktorja Nizozemskega arhitekturnega instituta v Rotterdamu - to je citat iz objav v zvezi z Beneškim bienalom

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek predstavlja stališče Katedre za prostorsko načrtovanje na UL FGG na osnutek Arhitekturne politike Slovenije (predlog z dne 28.08.2008)

>>Realna politika arhitekture
TrajekT 4. 9. 2008
>>Javna razprava po "javni" razpravi
TrajekT 2.9.2008
>>Skrivnostna arhitekturna politika
TrajekT 19.8.2008




na vrh