info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
30. 9. 2008

Muzej Liaunig: od ambicije do realnosti

Matevž Čelik
Že konec avgusta je avstrijski predsednik Heinz Fischer v Suhi na avstrijskem Koroškem odprl muzej Liaunig. Za muzej je bil leta 2004 razpisan natečaj na katerega so bili povabljeni tudi Sadar Vuga arhitekti. Čeprav je takrat s svojim predlogom zmagala francozinja Odile Decq, so muzej na koncu zgradili po načrtih avstrijskih arhitektov Querkraft.

V razstavnih prostorih s površino 3200 m² je prostor dobila ena najbolj reprezentančnih in največjih zasebnih umetniških zbirk v Avstriji, ki obsega 2000 del. Industrialec Herbert W. Liaunig, ki je zgradil muzej se ponaša s kolekcijo afriškega zlata enkratne umetniške in etnološke vrednostji, poleg tega pa razpolaga z bogatim naborom avstrijske sodobne umetnosti iz obdobja po letu 1950.

Muzej, kot so ga zasnovali Querkraft, je v nasprotju z razgibano organsko kompozicijo Odil Decq ali fraktalsko strukturo Sadar Vuga arhitektov, precej običajna, robustna in enostavna konstrukcija. Stavba je oblikovana kot 160 metrov dolga in 13 metrov široka klada, ki je položena prečno čez travnik in na obeh koncih konzolno moli preko pobočja, s katerega se odpira razgled na Dravo. Na ta način so Querkraft želeli doseči, da bi obiskovalci muzej opazili že s ceste, ki se od Drave približuje Suhi. Celotno telo muzeja tvori dolga razstavna dvorana, ki je prekrita s prosojno streho.

Ker je koroška deželna vlada odklonila zvišanje finančne podpore za gradnjo za 400.000 evrov in zaradi visokih stroškov investicije je Herbert W. Liaunig leta 2006 opustil zmagovalni projekt Odile Decq, ki ga je pridobil na mednarodnem natečaju in ponovno razpisal natečaj, na katerega je bilo povabljenih 6 avstrijskih arhitekturnih pisarn.

Izjemna, zanimiva in inovativna konstrukcija, ki so jo v natečajnem predlogu leta 2004 predlagali Sadar Vuga arhitekti, pa je bila za avstrijskega zbiratelja, ki se je velikopotezno lotil projeka, očitno že v prvem natečaju prevelik zalogaj. SVA so si muzej zamislili kot kompleksen objekt sestavljen iz geometrijsko nepravilnih samopodobnih oblik, ki skupaj dobijo topološke razsežnosti. Masivno jedro s štirimi krili bi prekrivala lahka lupina, muzej pa bi na štirih nogah rastel iz travnika kot nekakšen heterotrofen organizem.

Gradnja muzeja Liaunig, ki se je pričela z veliko ambicije, z mednarodnim natečajem, na katerem so poleg SVA in Odile Decq sodelovali še Benedetta Tagliabue, Diller+Scofidio in UN studio, se je nadaljevala s ponovitvijo natečaja v skromnejši obliki in zaključila z gradnjo razmeroma običajne in robustne rešitve avstrijskih arhitektov. Primer Liaunig z optimističnim začetkom in trdim pristankom na travniku pod Suho na zanimiv način govori o tem, kako občutljivi so procesi, ki vodijo do realizacije "nečesa več", oziroma do arhitekturne produkcije, ki materializira iluzije onkraj takšnih in drugačnih racionalizacij. In to tudi v okoljih kot je Avstrija, za katere radi verjamemo, da so arhitekturi bolj nakonjena...


Več:
>>Muzej Liaunig Suha - Neuhaus

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

miki
Brez naslova, 5.10. 2008, 13:31

Projekt od SVA je bil posmeh!

smeh
Brez naslova, 6.10. 2008, 18:24

ja, je posmeh in "SO GEY"

Zaha
Eden boljših projektov SVA, 8.10. 2008, 10:26

...je bil tole. Še veliko takšnih bi si želeli.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Muzej Liaunig Suha - Neuhaus






Muzej Liaunig Suha - Neuhaus, Querkraft architekten (2008) Photo: Lisa Rastl




Natečajni predlog Sadar Vuga arhitektov (2004)


Zmagovalni natečajni predlog Odile Decq (2004)

na vrh