info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
14. 10. 2008

Teritorialna kohezija v ospredju evropolitike

Maja Simoneti
Teritorialna kohezija je kot tema na ravni medvladne politike EU prisotna že vse od sredine devetdesetih. Razpravo o prostorskih razsežnostih EU so doslej pretežno vodili ministri odgovorni za prostorsko planiranje, ki so leta 1999 tudi poskrbeli za sprejetje Evropske prostorsko razvojne perspektive (ESDP 1999) dokumenta, ki je med drugim vodil prve generacije transnacionalnih programov v okviru INTERREG-a in oblikovanje evropske mreže za proučevanje prostorskega planiranja ESPON.

Sodeč po različnih virih teritorialna kohezija pomeni odziv na vsesplošno priznavanje dejstva, da je izjemna raznolikost evropskih ozemelj veliko bogastvo in razvojni izziv. Teritorialna povezanost teh raznolikih območij naj bi po eni strani zagotovila harmoničen razvoj vseh ozemelj in hkrati ljudem omogočila, da posebne lokalne značilnosti kar najbolje izkoristijo. Tako bi teritorialna povezanost spremenila ozemeljsko pestrost v prednost in prispevala k trajnostnemu razvoju EU.

Bistvo sintagme se skriva v prepričanju, da sta konkurenčnost in napredek odvisna od sposobnosti ljudi in poslovnih sistemov, da kar najbolje izkoristijo vse prednosti določenega območja. Ker pa je več kot očitno, da klasična pot izkoriščanja virov za maksimizacijo učinkov ni več sprejemljiva, bi po prepričanju mnogih, lahko razvoj uspešno vodile samo skupne javne politike. Čeprav se EU načelno še vedno distancira od nacionalnih prostorskih zakonodaj postaja evidentno, da so prav razlike v prostorski razvitosti, ne glede na njihov izvor, vedno bolj odkrita tema sodelovanja.

Sam pojem teritorialne kohezije naj bi bil prvič omenjen v tretjem kohezijskem poročilu evropske komisije (European Commission's Third Cohesion Report) leta 2004, ki ugotavlja, da teritorialne razlike vplivajo na splošno konkurenčnost evropskega gospodarstva in da morajo biti zato biti predmet resnejše skupne obravnavne in skupnih politik.

Proces obravnave teritorialne kohezije je dosegel prelomnico s sprejetjem leipziških dokumentov: >>Teritorialna agenda Evropske unije in >>Leipziško listino o trajnostnih evropskih mestih. Za izvajanje sprejetih načel, usmeritev in političnih zavez teritorialnega programa je bil v času slovenskega predsedovanja sprejet prvi akcijski načrt s konkretnimi nalogami.

Dokumenti poudarjajo, da je prostorska raznolikost, vključno z urbano razsežnostjo, konkurenčna prednost in identitetna značilnost EU, ki mora biti ustvarjalno uporabljena za razvoj. Vključitev teritorialne kohezije v novo Lizbonsko pogodbo, čeprav pogodba še ne velja, je ključni korak priznavanja vloge prostorske razsežnosti za razvoj, za katerega si EU prizadeva skozi kohezijsko in druge politike. Vključitev prostorskih razsežnosti v razvojno razpravo je odraz priznavanja prostora kot razvojnega vira in spoznanja, da bo za bolj uravnotežen gospodarski in socialni razvoj EU nujna tudi neke vrste skupna prostorska politika. V času, ko v Sloveniji prostorski razvoj še vedno ječi pod pritiski tržnih zakonitosti, sektorsko avtonomijo in postopkovno togostjo, je to sporočilo za nas zelo pomembno. Sprememba merila ali pač umik razprave na domači teritorij, namreč pozornost usmerita tudi na to, kakšni so problemi prostorskega razvoja v Sloveniji. Kot običajno je možno ugotoviti, da so podobni velikim evropskim in kot taki potrebni nove, integralne in skupnostno naravnane javne politike. Zato lahko razprava o teritorialni koheziji pomeni velik miselni preokret in priložnost za tako potrebne strukturne spremembe v prostorski politiki Slovenije.

Nadaljevanje evropske razprave o kohezijski politiki bo predstavljala dvodnevna konferenca o kohezijski politiki v Parizu, ki bo 30. in 31. oktobra. Napovedana je kot ključni dogodek v evropski razpravi o kohezijski politiki in prostorski koheziji, ki bo sledil objavi Zelene listine o teritorialni koheziji in se bo nadaljevala z neformalnim ministrskim sestankom članic konec novembra . V dveh dneh bodo evropski uradniki in menedžerji, predstavniki civilne družbe iz 27 držav članic razpravljali o možnostih za implementacijo teritorialne agende. Tematska predavanja in delavnice bodo omogočile udeležencem izmenjavo mnenj in oblikovanje prioritetnih vprašanja teritorialne kohezije po letu 2013.


Več:
>>Zelena knjiga o teritorialni koheziji (*pdf 193 kB)
>>European Urban Knowledge Network
>>Konferenca o kohezijski politiki, Pariz

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

boris
Brez naslova, 14.10. 2008, 16:47

Medtem ko se Evropa že nekaj časa pošteno zaveda pomena prostora in okolja, pri nas očitno tudi nova oblast nima ideje (tako kot prejšnja ne), kaj z resorjem, ki pokriva prostor in okolje. V javnosti se pojavljajo razna namigovanja, kdo bodo novi ministri, medtem ko ni niti ene špekulacije v zvezi z ministrom za okolje in prostor?

Marko Močnik
Borisu., 14.10. 2008, 23:29

Saj razumem, da ste glede na prejšnja 4 leta pesimist. Pa vendar, špekulacije so nekaj neoprijemljivega, ne bi polagal preveč teže v ta povolilni vrvež. Pomembno je, da bo človek, ki bo strokoven, ki pa ne bo 'prepameten', se pravi, tak, ki bo znal poslušati in povezovati. Ne moremo si več privoščiti stihije kot v preteklosti.

Anonimnez
novi minister, 15.10. 2008, 09:43

...kandidat za ministra MOP naj bi bil prof. Lobnik iz Biotehnične fakultete, poznan kot strokovnjak za pedologijo. Sam osebno menim, da bi moral biti kandidat za kmetijskega ministra.

Matilda
Brez naslova, 15.10. 2008, 11:21

Lobniku bi bilo težko razumeti, kako delujeta prostor in okolje, ker deluje le v enem, specifičnem sektorju, to je kmetijstvo. Prostor je sektor, ki usklajuje različne interese v prostoru, med drugim tudi kmetijske + nešteto ostalih. Si predstavljate, da je prostorski minister iz kmetijske stroke? Za ministra je treba izkušenega politika, ki razume, kaj to pomeni usklajevanje različnih interesov!

Gregor
Pa sploh imamo..., 15.10. 2008, 12:07

...kakšnega pametnega kandidata za ta resor?

Anonimnez
Brez naslova, 15.10. 2008, 12:49

Nič ni slišat, tudi od preverjenih virov ne. Se pravi, da je kriza!?

Maja
kandidat, 15.10. 2008, 14:51

Vprašanje ni, ali sploh imamo kompetentenga strokovnjaka, ampak kakšne kompetence naj ima politk, ki bo vodil MOP in izvajanje prostorske politike v RS. Resor je potreben konosolidacije, in bo porinjen v medsektrosko sodelovanje bolj kot je bil doslej. Novi minister se bo moral obdati z razgledanimi in sodelovanaj sposobnimi ljudmi, ki bodo urejanju prosotra dali težo pri spejemanju vseh strateških in podrobnih razvojnih odločitev. Čaka ga priložnost, da preokrene pretirano okoljsko naravnano politiko in se v zgodovino zapiše kot tisit, ki je po obdobju tranzicije prvi opoozril, da je urejanje prostora v Sloveniji zašlo v slepo ulico.

Sicer pa: dr. Franc Lobnik, redni profesor na BF, nekdanji dekan BF je med drugim predsednik Sveta za varstvo okolja, ki ga je leta 1993 ustanovila vlada RS. Več o tem: stran : http://www.svo-rs.si/web/portal.nsf?Open


Ajda
Evropa gre naprej..., 19.10. 2008, 19:17

... mi pa nazadujemo. Kar je sramotno.
Ne samo minister, tudi vodilni kadri za par stopničk nižje so zelo pomembni pri vodenju tako zapletenega resorja, kot je prostorski. Ker se zdi, da je marginalen, tudi ne zanima politikov, pa tudi medijev ne. Ampak - za marginalnega ga imajo lahko samo tisti, ki se ne zavedajo, kako zelo je pomemben za celoten družbeni in gospodarski razvoj. In da je govorjenje o trajnostnem razvoju, ki so ga vsi polna usta, brez aktivne prostorske politike le prazno besedičenje.
V zadjih letih se je zlasti prostorski del MOP-a skupaj z zakonodajo spremenil v kaotično razsulo. Strokovne službe občin, izvajalci, inženiringi ... se trudijo izlveči iz zblojene zakonodaje in raznih Priporočil, Navodil, Pojasnil, ki razlagajo, kako brati zakonodajo (vedno znova nam pojasnjujejo, kaj so želeli doseči z zaonskimi določili...). Rezultat: samo ena (ENA) občina ima sprejet OPN. Toliko o skrajšanih in poenostavljenih postopkih, ki so jih napovedovali pred 4 leti. Namesto da bi odpravili nekaj največjih napak prejšnje zaknodaje, so jo nadomestili z novo, bistveno slabšo. Kaj bo naredila nova vlada? Se bo kdo vendarle spomnil in naredil analizo sedanjega stanja, se lotil reševanja teh nemogočih razmer in obrnil stvari na bolje??


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



Evropska komisarka za regionalni razvoj Danuta Hübner


na vrh