info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
14. 10. 2008

Posvetovanje o novi evropski Zeleni knjigi

Maja Simoneti
Evropska komisija je 6.oktobra objavila Zeleno listino o teritorialni koheziji (Green paper on territorial cohesion). Namen dokumenta je opredeliti koncept teritorialne kohezije, ki je poleg ekonomske in socialne kohezije zapisana kot eden od treh temeljnih ciljev v novi Lizbonski pogodbi. Zelena listina izpostavlja določene vidike teritorialne kohezije in predstavlja na kakšen način je teritorialna kohezija že zdaj vključena v programe EU.

Zelena listina bo do februarja 2009 odprta za podajo pripomb in stališč, pomladi 2009 pa bo komisija predstavila stališča do ugotovitev iz javnega posvetovanja. Že ob objavi so se pojavile pripombe, da dokument ne prinaša definicije tega, kaj teritorialna kohezija pravzaprav je. No Zelene listina pa že vključuje to in nekatera druga vprašanja, ki jih Komisija postavlja vsem zainteresiranim in bi jih rada razčistila v teku javnega posvetovanja. Glede na roke za podajo pripomb in temo, ki je več kot kočljiva, ker države članice nagovarja k oblikovanju skupnih izhodišč za prostorsko politiko, če ne že kar k sicer omejeni a vendar skupni prostorski politiki, se zdi, da je Komisija pripravljena dati dovolj časa in priložnosti za različna mnenja. Kako bodo upoštevana, bo jasno prihodnjo pomlad. Brez dvoma je razprava o teritorialni koheziji začetek bolj vsebinskega sodelovanja med državami na ravni usklajevanja prostorskega razvoja kar pomeni tudi razpravo o pogojih izvajanja prostorske politike v državah članicah, ki pa so zelo različni.

Zelena listina pravi, da Evropska unija združuje območja bogate prostorske raznovrstnosti, ki izhaja iz geografije, kulture in zgodovine in teritorialna kohezija naj bi zagotovila harmoničen razvoj vseh delov EU ter spodbudila rabo prostorske raznolikosti kot pomembnega razvojnega vira.

Jedro ekonomske, socialne in kulturne aktivnosti v unikatni poselitvi Evropske unije predstavlja približno 5000 mest (med 5000 in 50 000 prebivalcev) in 1000 večjih mest (nad 50 000 prebivalcev). Ta gosta urbana mreža vključuje le nekaj zelo velikih mest. V mestih z več kot 5 milijoni prebivalcev živi na primer samo 7% Evropejcev v nasprotju s kar 25% ZDA Američani. Med sto največjimi mesti na svetu jih je samo 5 evropskih.

Vzorec poselitve pomembno prispeva h kakovosti bivanja v mestu in na podeželju, kjer tudi mnoga majhna mesta prevzemaj pomembne funkcije. Način poselitve je načeloma energetsko varčen, ker naj bi bil odporen na probleme zelo velikih urbanih aglomeracij in razpršene poselitve, ki bodo postali posebej pomembni pri spopadanju z ukrepi za omilitev učinkov napovedanih klimatskih sprememb.

V nasprotju z poselitvijo pa je gospodarska dejavnost po EU mnogo manj enakomerno razporejena. Učinki zgoščenih aktivnosti se odražajo v prenatrpanosti, visokih cenah nepremičnin, socialni izključenosti in onesnaženju. V zadnjem desetletju se je gospodarska dejavnost po EU nekoliko bolj enakomerno razporedila predvsem zaradi uspešne gospodarske rasti na Irskem, v Španiji in v novih članicah. Nekoliko bolj je opazna enakomernost razvitosti tudi znotraj nekaterih članic, še vedno pa je prisotna velika prenatrpanost urbanih območij in neizkoriščenost potencialov v v drugih območjih.

V iskanju možnosti za bolj uravnotežen in harmoničen razvoj EU bodo v prihodnosti pomembne teme skupnih političnih programov in akcij:
- koncentracija kot način razporejanja dejavnosti za premagovanje razlik in težav z velikimi gostotami;
- povezovanje kot zagotavljanje intermodalnih povezav in hkrati zagotavljanje dostopnosti servisov in uslug kot so zdravstvo, izobraževanje, širokopasovne internetne povezave, zanesljivi priključki na energetska omrežja in močne povezave med poslovnimi in raziskovalnimi centri;
- sodelovanje na zelo različnih ravneh kot način premagovanja problemov zgoščenosti in ne povezanosti ter obvladovanja okoljskih problemov, klimatskih sprememb, izgube biodiverzitete, onesnaženja in potovanj;
- tri vrste regij s posebnimi geografskimi značilnostmi: gorski svet, otoška območja in 18 zelo redko poseljenih ruralnih območij, ki so praktično vsa tudi mejna.

Razpravo o teritorialni povezanosti bo zaznamovala skupna politična dejavnost in predvidoma skupne javne politike. Zelena knjiga je dana v javno posvetovanje in Evropska komisija vabi države članice, institucije in posameznike k posredovanju stališč in prispevkov vse do 28. februarja 2008.


>>Zelena knjiga o teritorialni koheziji (*pdf 193 kB)
>>Regionalna Politika / Posvetovanje

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



na vrh