info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
16. 10. 2008

Majhni posegi, opazne posledice

Uredništvo
Več lastniške stanovanjske hiše, ki so ovrednotene kot kulturna dediščina ali razglašene za spomenik, so pogosto žrtve neustreznih predelav in preureditev po okusu posameznega lastnika. Razstava v Spomeniškovarstvenem centru na Trgu Francoske revolucije v Ljubljani skuša opozoriti na pravilen način reševanja tovrstnih problemov.

Z razstavo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) skuša opozoriti stanovalce, da tudi z majhnimi posegi, kot so neustrezne zamenjave oken, zasteklitve balkonov, izvedbe različnih inštalacij in vodov v stopniščih, vežah in skupnih predprostorih lahko v veliki meri poškodujejo kulturno dediščino ali jo celo uničijo. Kasnejši poskusi vzpostavitve prvotnega stanja so zaradi velikega števila lastnikov in različnih vrst posegov težavni in dolgotrajeni. Namen razstave, ki sta jo pripravili Tatjana Adamič in Marija Režek Kambič, je opozoriti na pomen stanovanjske arhitekturne dediščine, njeno stanje in redno vzdrževanje v skladu s spomeniškovarstvenimi načeli.

Začetek večstanovanjske gradnje v Ljubljani sega v drugo polovico 19. stoletja, ki ga zaznamuje hitra rast mest in naraščanje mestnega prebivalstva, spremembe v demografski in socialni strukturi prebivalstva, kulturni preporod in razvoj znanosti. Vse to je bilo povezano z razvojem industrije in kapitalističnega gospodarstva. V spremenjenih gospodarskih razmerah so mestna zemljišča postala zelo dragocena, gradnja najemniških večstanovanjskih hiš in vil pa donosen posel. Ta dva stavbna tipa tako predstavljata največjo tipološko novost v stanovanjski arhitekturi 19. stoletja. Enodružinska stanovanja so takrat postala omejena na posamezno nadstropje, njihova površina se je zato bistveno skrčila, število stanovanjskih prostorov pa zmanjšalo.

V obdobju med obema vojnama se je Ljubljana začela ponovno intenzivno širiti. Stanovanjska kriza kot posledica naglega naraščanja prebivalstva je povzročila spremembe v stanovanjski politiki in zakonodaji ter pospešila gradbeno dejavnost. S potrebo po kolektivni stanovanjski gradnji so se izoblikovali novi stavbni tipi, ki pomembno sooblikujejo podobo mesta. Zlasti v mestnem središču so se pojavli večstanovanjski bloki v strnjenem območju klasičnih karejev, obenem pa tudi bloki zaprtega tipa z notranjimi dvorišči in modernistični prostostoječi bloki v odprtem prostoru. Hkrati so nastale večje stanovanjske kolonije izven ožjega mestnega središča.

V povojnem obdobju je postala zunanja podoba novih stanovanjskih naselij poenotena. Za to obdobje so značilni tipizirani dolgi dvonadstropni do štirinadstropni stanovanjski bloki, razporejeni v pravilnem geometrijskem rastru vzporedno ali pravokotno na ulice, ki so postali edina oblika kolektivne gradnje po drugi svetovni vojni. V istem obdobju so se s kritiko obstoječe večstanovanjske gradnje pojavile ideje o novi ureditvi v smislu sosesk, kakršne so se v tem času gradile predvsem v severnih evropskih deželah.

Tudi stanovanjska kulturna dediščina je ne glede na lastništvo javno dobro in predstavlja nenadomestljivo vrednoto. Vsaka enota kulturne dediščine, ki je poškodovana ali uničena, je žal izgubljena. ZVKDS z razstavo skuša opozoriti, da je kulturno dediščino potrebno aktivno vključiti v vsakodnevno življenje. Skrb za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine v vseh okoliščinah mora postati skrb vseh prebivalcev. Vrednotenje kulturne dediščine in ocena njenega kulturnega pomena, ki jo opravlja ZVKDS bi morala imeti ključno vlogo pri odločanju o načinih ohranjanja in vzdrževanja tudi stanovanjske nepremične kulturne dediščine.

Na razstavi sta med drugim prikazani prenova fasade in strehe Hribarjeve hiše ter prenova ljubljanskega nebotičnika, ki sta potekali v letu 2008. Obe zaščiteni stavbi sta bili zgledno prenovljeni in sta predstavljeni kot primer dobre prakse.


Več:
>>Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
>>Večstanovanjska gradnja v Ljubljani (*pdf 1 mB)

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Rok Pernuš
Brez naslova, 16.10. 2008, 13:54

Sondaže gor ali dol, te prenove dokazujejo predvsem sledeče:
ZVKD želi Ljubljano očitno spremeniti v šlaščičarno: Hribarjeva hiša je postala kremšnita, nebotičnik pa tudi ne zgleda ravno dostojanstveno...
Pa še nekaj: skrajno neetično je, da se ob obnovah ne zapoveduje izkoriščenega podstrešja: to je ne tako majhen potencial Ljubljane:
Sicer pa, racionalna raba prostora ZVKD itak ne zanima...
In to naj bi bilo aktivno vključevanje dediščine v življenje?
S čim le, lepo prosim....


Ferent
Brez naslova, 17.10. 2008, 11:07

Kaj pa pričakujete v državi, kjer še sam minister za kulturo v svojem stanovanju v Ferentovem vrtu pri menjavi oken uporabi okvirje, ki so po barvi povsem v nasprotju z ostalimi.... No, ampak on je itak izvenserijski :-)

Anonimnez
ferent,, 4.11. 2008, 14:59

dejstvo, da Ministrstvo za kulturo ne ve, da arhitektura spada med kulturo, niti ne, kaj arhitektura kot kultura predstavlja ali kaj jo sestavlja

Anonimnez
Brez naslova, 4.11. 2008, 15:05

Pri rekonstrukcijah obstoječih objektov in prenovah podstrešij iz neizkoriščenih v bivalna je treba upoštevati statične pogoje sanacije protipotresne varnosti za celotno stavbo - spomeniškovarstvena sanacija pa velikokrat ne seže tako daleč, ker celosten pristop k anaciji stavbe močno poveča finančna vlaganja, povečana kapaciteta stavbe z adaptacijami podstrešij pa mora biti tudi upoštevana v funkcionalnih rešitvah naselja kot dodatna etaža, ki zahteva vzporedno komunalno urejenost (dovolj parkirišč, itd,,) - to se dela na nivoju prostorskih aktov, čemur se nato prilagajajo gradbeni posegi v objekt

Frank Sinatra
O madona...., 5.11. 2008, 14:35

...rešite nas pred tehnokrati, ki menijo, da bi bilo za vsako zamenjano okno treba preložiti kupe papirjev!!!

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
VEČSTANOVANJSKA GRADNJA V LJUBLJANI: vrednotenje, obnova, vzdrževanje, 16. oktober 2008 - 1. november 2008, Spomeniškovarstveni center, Trg francoske revolucije 3, Ljubljana, Razstavišče je odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00.



Vzdrževanje objektov kulturne dediščine predstavlja izvajanje načrtovanih in tudi nenačrtovanih del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Osnovno načelo pri vzdrževalnih delih na objektih kulturne dediščine je ohranjanje pristnosti, zato je pri pripravi dobrega načrta vzdrževanja izjemno pomembno dobro poznavanje arhitekturnih in tehničnih lastnosti stavb, hkrati pa tudi potreb in zmožnosti lastnikov. Zato ZVKDS priporoča izdelavo dosjeja objekta, oziroma pripravo temeljne dokumentacije, ki potem predstavlja izhodišče za odločitve o različnih delih na objektu.


V obdobju 2007/08 poteka v okviru projekta Ljubljana – moje mesto Mestne občine Ljubljana celovita obnova zunanjščine Nebotičnika. V sklopu obnove fasade sta bili fasadni oblogi očiščeni oblogi iz podpeškega kamna v spodnjem delu in betonska obloga v zgornjih nadstropjih. Obnovljeno je bilo stavbno pohištvo in rekonstruirana svetila na glavnem portalu, celostno urejeno pa je tudi oglaševanje poslovnih dejavnosti v kompleksu.


V letu 2008 je v okviru projekta Ljubljana – moje mesto Mestne občine Ljubljana potekala celovita prenova fasade in strehe Hribarjeve hiše. Močno poškodovana klasična ometana fasada je bila rekonstruirana, na podlagi rezultatov sondažnih raziskav, pa je dobila prvotno barvno podobo. Pri obnovi strehe je bila zamenjana strešna kritina z vsemi pločevinastimi obrobami.

na vrh