info akcije magazine id mail english
KolizejMnenjaObjectionsProjektRez. ankete
18. 2. 2005

Povzetek problemske okrogle mize na temo Kolizeja iz CD

Izvršni odbor DAL
Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) je v sodelovanju z ZAPS dne 08.12. 2004 organiziralo problemsko konferenco z okroglo mizo na temo natečaja za območje Kolizeja. Dogodka so se v nabito polni dvorani udeležili številni predstavniki tako strokovne, kot tudi širše javnosti. Po uvodnih predstavitvah teme s strani strokovnjakov različnih profilov (umetnostni zgodovinarji, urbanisti, arhitekti, etnologi...) se je razvila vsebinsko zelo pestra diskusija, ki je odprla še nekaj njenih dodatnih plasti. Konferenca je trajala štiri ure in pol, mnenja prisotnih okoli večine ključnih vprašanj, ki se dotikajo teme novega Kolizeja, pa so bila precej enotna oz. so izrazito konvergirala. Udeleženci so predlagali, da bi bilo potrebno sporočilo z okrogle mize povzeti v krajše obvestilo za medije in ostalo javnost.

A./ SKRAJŠANI ZAKLJUČKI

1. zahteva po spoštovanju pravnega reda, zakonov in zakonsko predpisanih postopkov
2. zahteva po izvedbi zakonsko predpisanega javnega natečaja (z možnimi vabljenimi udeleženci)
3. apel po spoštovanju in ohranjanju kulturne dediščine ter njenega aktivnega vključevanja v sodobno življenje mesta.
4. sodelovanje javnih uslužbencev pri natečaju, katerega pogoji so v nasprotju s sprejetimi pravnimi normami, je nedopustno.
5. odprtost do delovanja arhitektov iz tujine, vendar na strokovno, kulturno in finančno enakopravnih temeljih
6. natečaj odstopa od tudi pri nas sprejetih svetovnih dokumentov o urbanem razvoju (Agenda, Habitat, ESDP...), ki podpirajo model trajnostnega razvoja mesta.
7. zaradi prevelikih in nerealnih kvantitativnih ambicij za obravnavano lokacijo so rezultati natečaja (kljub udeležbi nekaterih znanih tujih arhitektov) veliko slabši od pričakovanih.
8. predlagana rešitev po merilu, gostoti in višini nikakor ne sodi v ta prostor, ruši pa tudi skozi generacije varovane in za identiteto mesta ključne poglede na njegove kulturne in naravne dominante.
9. višinski poudarki v mestu so smiselni in utemeljeni, vendar na strokovno preverjenih lokacijah, med katere pa prostor Kolizeja ne sodi.
10. pozdravlja se pobuda investitorjev, da vlagajo v mestno jedro, vendar bi morala mestna uprava privatne interese in investicije kvalitetno in pravočasno usmerjati.
11. zahteva mestni upravi in mestnemu svetu po ustanovitvi politično in strokovno neodvisnega posvetovalnega organa (urbanističnega sveta)

B./ DALJŠA OBRAZLOŽITEV

Obrazložitev skrajšanih točk povzetka okrogle mize je načeloma razdeljena v dva vsebinska, formalna in tudi časovna sklopa, najprej tistega strokovno-proceduralnega, ki se tiče poteka in postopkov natečaja še pred predstavitvijo njegovih rezultatov, ter na tistega strokovno-arhitekturnega, ki govori o nagrajenem projektu po objavi natečajnih rešitev (v prvem delu je IO DAL pripravil dve obvestili za javnost, prvo julija in drugo septembra, vendar integralno v medijih nista bili nikoli povzeti).

Ad I: Proceduralni/postopkovni del natečaja:

1.Glede na dejstvo, da je za obravnavano območje v veljavi zakonsko zavezujoč prostorsko izvedbeni akt (območje CO 2/16-Kolizej; PUP Ur.l.RS 49/95), ki za rešitve tega dela mesta predvideva izvedbo javnega arhitekturnega natečaja, so se prisotni strinjali, da lahko izvedeni natečaj za novi Kolizej v pravnoformalnem smislu predstavlja le eno od strokovnih podlag, za investitorja pa le interno preveritev prostorskih potencialov oz. možnih arhitekturnih rešitev lokacije. Zato so sodelujoči okrogle mize zahtevali izvedbo javnega natečaja, na katerega investitor seveda lahko še posebej povabi kateregakoli tujega ali domačega arhitekta.

2. Stavba Kolizeja je bila leta 1993 (Ur.l.RS št.III/60) razglašena za arhitekturni spomenik, za kar obstajajo objektivni strokovni argumenti (izvajanja dr. Brede Mihelič in dr. Damjana Prelovška), predstavlja pa tudi enkratno posebnost v evropskem prostoru (pismo dr. Wiltraud Resch, podpredsednice Internationales Staedteforum Graz in »council-member« organizacije Europa nostra), zato jo je nedvomno smiselno ohraniti (investitor je ob nakupu stavbe seveda moral vedeti, da mu zakon take obveznosti nalaga). Nekateri udeleženci so predlagali, da se zaščito stavbe interpretira na manj zavezujoč način (v smislu t.i. aktivne prenove, ki bi ob ohranitvi ključnih sestavin zgradbe dopustila tudi njeno sodobno nadgradnjo oz. dopolnjevanje). Zbor konference je ob tej priložnosti tudi apeliral na lastnika mesto Ljubljana, da poskrbi (morda v okviru javno-privatnega partnerstva) za ustrezno zaščito in prenovo nekaterih ogroženih arhitekturnih spomenikov, ki so za zgodovinski spomin, urbano tkivo in arhitekturne kvalitete mesta še kako pomembne (n.pr. Cukrarna, Rog, Šumi, Tobačna, Maximarket...)!

3. Udeleženci konference so se večinoma strinjali, da je sodelovanje javnih uslužbencev (ki naj bi skrbeli za javno dobro in spoštovanje zakonitosti ) pri privatnem natečaju, katerega pogoji so v nasprotju s sprejetimi pravnimi normami, nedopustno (med njimi n.pr. načelnik oddelka za urbanizem na Mestni občini Ljubljana; državni sekretar, odgovoren za zaščito spomenikov na Ministrstvu za kulturo; predstavniki Fakultete za arhitekturo). V Evropi tak način delovanja zaradi kršenja zakonov in nevarnosti korupcije ni dovoljen.

4. Udeleženci konference so jasno povedali, da niso proti sodelovanju tujih arhitektov v Ljubljani in Sloveniji, da pa imajo pri prostorih in postopkih, ki se tičejo javnega dobra, pravico na nediskriminatorni ravni sodelovati tudi sami. Izjave posameznikov o tem, da se bodo morali slovenski arhitekti navaditi na tujo konkurenco, ko se jim hkrati ne omogoča z zakonom predpisana možnost sodelovanja, so popolnoma neumestne in daleč od zaželene enakopravne kulturne izmenjave v razširjeni Evropi.

Ad II: Arhitekturno/strokovni del natečaja

1.Udeleženci problemske konference so poudarili, da je Ljubljana srednjeevropsko mesto, ki ima kvalitetno in jasno izraženo urbano in arhitekturno identiteto, še posebej v ožjem mestnem središču, pa tudi v notranjem mestnem obroču. Če jo hočemo kot tako varovati, pa tudi razvijati naprej, pomeni vnašanje izrazito predimenzioniranih in neusklajenih volumnov (kakršnega predstavlja prvonagrajeni projekt za Kolizej) v njeno urbano tkivo ogrožanje njenih ključnih značilnosti. Medtem ko procesi globalizacije, amerikanizacije oz. univerzalizacije mest vodijo v siromašenje kakovostnih razlik in identitet ne le v evropskem, tamveč tudi v svetovnem merilu, večina sprejetih svetovnih dokumentov o urbanem razvoju (Agenda, Habitat, ESDP...) govori o modelu trajnostnega razvoja mest, ki v kontekstu bivalne kvalitete izpostavlja človeško merilo in ravnovesje med naravnim in urbanim, starim in novim, mestom in podeželjem. Predstavljene so bile tudi primerljive prestolnice evropskega prostora, ki svojo zgodovinsko jedro in mestno silhueto spoštujejo in občutljivo dopolnjujejo. Kritično observacijo problema novega Kolizeja je v pismu osvetlil tudi dr. Tomaš Valena, profesor za urbanizem in načrtovanje iz Muenchna.

2.Udeleženci zbora so tudi s pomočjo fotomontaž in vizualizacij pokazali in dokazali, da predlagani objekt ne ustreza merilu mesta Ljubljane, saj grobo posega v skozi generacije spoštovane vedute in za identitteto mesta bistvene naravne in kulturne dominante. Predvsem bistveni pogled iz smeri celovške vpadnice na grajski grič z gradom bi novogradnja namreč večkrat popolnoma prekrila..

3. Udeleženci so ugotavljali, da je silhuetna podoba ljubljanskega središča definirana po eni strani s cerkvenimi zvoniki in njihovo višino, po drugi strani pa s premišljenimi sodobnimi vertikalnimi poudarki, od katerih imata Ravnikarjevi stolpnici, ki natančno definirata t.i. ljubljanska vrata med grajskim gričem in Rožnikom, osrednjo vlogo, pomembna pa je tudi lokacijsko, vsebinsko, oblikovno in višinsko dobro premišljena zgradba nebotičnika, ki komplementarno dopolnjuje stare poudarke mesta. To seveda ne pomeni, da novi višinski poudarki niso mogoči, vendar že narejene in mestu predane tovrstne študije Kolizeja ne uvrščajo med potencialne lokacije za gradnjo novih mestnih dominant (predstavitev prof. Janeza Koželja, ki je podal tudi pet kriterijev za izbiro višine nebotičnika). Diskutanti so smatrali, da bi se ti veliko bolj smiselno umestili na območje ljubljanskega potniškega centra ali pa v nekatere druge predele Ljubljane, n.pr. na območje BTC-ja, Viatorja ali presečišča avtocetnega ringa z eno od vpadnic itd.

4. Večina razpravljalcev je tudi skozi primer Kolizeja potrdila ugotovitev, da mesto Ljubljana (oz. njegov oddelek za urbanizem) nima jasne prostorske vizije, s katero bi dolgoročno usklajevala prostorski razvoj Ljubljane. Razvoj se večinoma prepušča iniciativi podjetnikov/investitorjev, ki bolj ali manj stihijsko dopolnjujejo mestno morfologijo, namesto da bi se jih usmerjalo k preverjenim in s celoto mesta usklajenim in koristnim lokacijam. Zato tudi ni pravega ravnovesja med regulacijo in deregulacijo, med planiranjem in tržnimi mehanizmi v mestnem urbanizmu.

5.Razpravljalci so ugotavljali, da mestni oddelek za urbanizem (oz. njegov načelnik) nima neodvisnega strokovnega svetovalnega telesa, ki bi deloval v skladu s celovito vizijo prostorskega razvoja mesta, razreševal ključne prostorske dileme in pomagal pri odločitvah. Prejšnji načelnik oddelka je tako telo še imel in nedopustno je, da ga je sedanji razpustil. Sodelujoči so apelirali, da se tako ali podobno (interdisciplinarno) telo (prostorski svet) čim prej ponovno ustanovi!

6. Udeleženci konference so sicer pozdravili pobudo investitorja, da hoče vlagati v mestno jedro, vendar so se večinoma strinjali, da mora to početi v skladu z veljavno zakonodajo in ob strokovno, vsebinsko in programsko smiselnih izhodiščih, ki temeljijo na parametrih nosilnosti prostora, spoštovanju urbanega konteksta lokacije, dopustnih tlorisnih in vertikalnih gabaritih in določeni gostoti pozidave glede na velikost zemljišča (FSI) itd... Ob tem je bila podana tudi kritika modela t.i. generičnega urbanizma (arhitekt in urbanist Aleš Šarec), udeleženci pa so tudi ugotavljali, da obstaja znotraj mesta, še bolj pa v njegovih predmestjih, veliko degradiranih območij oz. parcel, ki bi jih bilo smiselno urbano in infrastrukturno urediti, pri njihovem sistemskem urejanju pa k sodelovanju povabiti tudi investitorje.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Davorin
Predlogi za dopolnitve uradnih stališč stroke, 21.2. 2005, 20:23

- 6. natečaj odstopa od tudi pri nas sprejetih svetovnih dokumentov o urbanem razvoju (Agenda, Habitat, ESDP...), ki podpirajo model trajnostnega razvoja mesta. -
Trajnostnii razvoj mesta se zagotavlja z vsebinami in določbami strateških prostorskih dokumentov, kamor sodi pravilno voden, dopolnjevan in upoštevan Dolgoročni prostorski plan.

- izvedeni natečaj za novi Kolizej v pravnoformalnem smislu predstavlja le eno od strokovnih podlag, za investitorja pa le interno preveritev prostorskih potencialov oz. možnih arhitekturnih rešitev lokacije
V pravnoformalnem smislu natečajni predlog ne more predstavljati ene od strokovnih podlag, ker so na ta način natečajne rešitve že obvezujoča podlaga za bodoči novi lokacijski načrt; resnica je ta, da bi morale biti za natečaj s takimi odstopanji od rešitev in zahtev v sedaj veljavnih prostorskih dokumentih (Dolgoročni plan, PUP)pripravljene ustrezne nove strokovne podlage najprej na nivoju strateškega dokumenta in še dodatno na nivoju izvedbenega dokumenta kot natečajna projektna naloga za urbanistično arhitekturne rešitve, ki bi se potem formalizirale z lokacijskim načrtom in ne obratno.

-apeliral na lastnika mesto Ljubljana, da poskrbi (morda v okviru javno-privatnega partnerstva) za ustrezno zaščito in prenovo nekaterih ogroženih arhitekturnih spomenikov, ki so za zgodovinski spomin, urbano tkivo in arhitekturne kvalitete mesta še kako pomembne (n.pr. Cukrarna, Rog, Šumi, Tobačna, Maximarket...)!
Dodajmo še Krakovo, zunanja ureditev ob Operi in zaščitena bukev, Tivoli, obrobje Rožnika, vsi mestni parki, četrti stanovanjskih vil....

-sodelovanje javnih uslužbencev (ki naj bi skrbeli za javno dobro in spoštovanje zakonitosti ) pri privatnem natečaju, katerega pogoji so v nasprotju s sprejetimi pravnimi normami, nedopustno
Kaj se lahko ob tem učinkovitega ukrene?

-4. Večina razpravljalcev je tudi skozi primer Kolizeja potrdila ugotovitev, da mesto Ljubljana (oz. njegov oddelek za urbanizem) nima jasne prostorske vizije, s katero bi dolgoročno usklajevala prostorski razvoj Ljubljane.
Jasna prostorska vizija mora biti v skladu z zakonodajo obdelana v Dolgoročnem prostorskem planu. Mesto tak dokument ima, vprašanje pa je, ali ga spoštuje ali ne, če ne , zakaj ne in ali mu je to dopuščeno? Izgovori, da je Dolgoročni plan zastarel, ne držijo, saj se sproti dopolnjuje in spreminja. Če je vsebinsko neodgovarjajoč - za koga?, - ga je pa treba na novo obdelati oziroma to delo dobro opraviti na nivoju novih strateških dokumentov. Do takrat ga nima pravice nihče kršiti, tudi v imenu nekvalitete ne - razen če se protizakonito ne tolerira zavestnih kršitev in samovoljnih manipulacij


Anonimnež
Brez naslova, 23.2. 2005, 19:59

Ogledli smo si priporočeno internetno stran. Močno priporočamo ogled kot vzorčni material za potrebe izdelave mestnih strateških prostorskih dokumentov.

Program SMILE in njegov naslov na spletnih straneh:
http://www.smile-europe.org/

vsebinsko se navezuje na obvezujoč zakonski akt.:
5018.Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, U.L.stran 14549.,
v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (UL št. 189 z dne 18. 7. 2002, str.12–26)


Anonimnež
za Davorina, 23.2. 2005, 20:06

Jasna prostorska vizija je glede na vsebino zakonskih določil predvidena v konkretni obliki s sprejemom Urbanistične zasnove. Ta naj bi se pripravljala celo v več variantah, nato pa bi se naj izbrala optimalna. Torej veliko priložnosti za strokovno obravnavo prostora in vzpostavitev ustrezne, dobro premišljene, prostorske vizije mesta. Prav ta dokument Ljubljani manjka, čeprav je bil za naselja mestnega značaja predpisan že od leta 1985 dalje.
Nadzora nad tem ni bilo in tudi sankcij ne, kako bo pa po novem??


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
na vrh