info akcije magazine id mail english
KolizejMnenjaObjectionsProjektRez. ankete
29. 10. 2004

Nova vrata v Ljubljano - nova priložnost

Tina Gregorič
Mednarodna strokovna komisija je izbrala projekt, ki se bolj kot ostali posveča predvsem primerni umestitvi predpisanega programa v prostor. Kontekstualen pristop projekta se kaže v postavitvi dveh vila blokov in večnivojskemu odpiranju javnega programa na Argentinski park in Gosposvetsko ulico.

Pretirana količina zahtevanih kvadratnih metrov pa je povzročila razvoj kompleksa delno tudi do višine 25 nadstropij. To je za rob strogega centra 10 nadstropij višje, kot smo vajeni. Višinski gabariti pa so občutljiva tema, ki se je v Ljubljani napačno lotevamo že desetletja. Nerazumno je, da na obrobju Ljubljane, ob vpadnicah pri BTC ne dovoljujemo gradnje v višino. V območju centra pa se že zgodovinsko bojimo višinskih poudarkov: vroče polemike ob gradnji Šubicevega Nebotičnika, Ravnikarjevi TR3 stolpnici sta bili zgrajeni le do dobre polovice, Miheličeva zasnova severnih vrat ni bila nikoli izvedena v celoti...

Kritika pridobivanja rešitve za Novi Kolizej mimo ustaljenih procesov je na mestu, vendar se moramo zavedati, da pravilni upravni postopek izbire arhitekturnega predloga, še ni pogoj za kvalitetno arhitekturo, ne z vidika mesta, vidika uporabnika ali strokovne javnosti. Pred nekaj leti smo prav na tak način pridobili zelo neuspešno rešitev severnih vrat v center mesta. Ob prvem mestnem ringu, na podobni lokaciji kot je Kolizej, in tik ob kvalitetni arhitekturni dediščini 60-ih let, SCT stolpnici arhitekta Miheliča, je zrasla poslovna stavba PC REI. Urbanistično in arhitekturno neprimerna rešitev je bila pridobljena prav z javnim natečajem, z izrecno definiranimi urbanističnimi določili - volumskimi gabariti stavbe, torej s pravilnim upravnim postopkom.

Prav natečaji, ki omogočajo celosten urbanistično-arhitekturni pristop in ne le organizacije tlorisa in fasade znotraj predpisanega volumna, so vitalnega pomena za kvaliteten razvoj mesta in dobro arhitekturo. Poleg kvalitetne strokovne žirije, ostajajo primerni vstopni podatki in smernice tisti, ki bodo dobrim arhitektom omogočili pripravo primernega predloga.

Nova severozahodna vrata v Ljubljano so nova priložnost za razvoj centra mesta. Izvedeni mednarodni natečaj je priložnost za odpiranje Ljubljane tudi kakovostnim mednarodnim predlogom, ki lahko pomagajo krepiti arhitekturno zavest strokovne javnosti. Morda bi z zmernejšo količino zahtevanih kvadratnih metrov prav od arhitektov Neutelingsa in Riedijka pridobili arhitekturno aktualen projekt, ki bi center Ljubljane primerno dopolnjeval. Izbrana natečajna rešitev je lahko dobra osnova za nadaljnjo obdelavo območja s strani prvonagrajenih arhitektov.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

martin
Brez naslova, 29.10. 2004, 14:16

Vse _Ok, glede Neutelingsa pa vam ni treba biti tako hudičevo konformistična, ker projekt ne more biti dobra osnova za nadaljno obdelavo območja, preprosto je potreben nov natečaj, kjer MORAJO sodelovati tudi domači arhitekti, saj v razvitem svetu ni primera, kjer bi država avtomatično onemogočila udeležbo matični stroki. Prej je do nje izredno protekcionistična, kar je tudi prav.

rebeka
..., 5.11. 2004, 22:09

tina bi se kar strinjala s tabo. PC REI je lep primer tega kako je slo vse kokr po reglcih, pravila igre so bila jasna ..."strokovna" komisija je opravila svoje in rezultat je ?!?

narja
zakaj nebotičnike v Ljubljano?, 11.9. 2007, 20:18

To se vprašam vsakič ko zasledim da se zopet razpravlja ali pa gradi v višino v tem našem malem mestu. Sama precej potujem po svetu in vedno znova ugotavljam, da je Ljubljana po svoje unikatna ravno zaradi tega, ker je ne krasijo stolpnice v njenem centru. Ze res, da je potreba po prostoru iz dneva v dan vecja, vendar gre tukaj tudi za problem politike, ki se vedno dovoljuje centralizacijo, sirjenje mest in propadanje majnih krajev, vasi in zaselkov po celi državi. ni čudno, da vsi "rinejo" v mesto, ko pa je dostikrat težko najti zaposlitev v kakem manjšem kraju. zakaj to sploh omenjam? ker je s tem povezano tudi potreba po vedno več stanovanjskih in poslovnih kapacitetah. in ker je prostor seveda omejena dobrina, je treba graditi v višino. že res, da je ljubljanski nebotičnik v času svojega nastanka zbujal zgražanje tedanjih meščanov zaradi svoje višine in da je zdaj "lepo zlit" z ostalo arhitekturo. vendar ali si res želimo ljubljano vendo bolj polno visokih stavb, ki preprečujejo sončnim žarkom, da sijejo na njene ulice? mar moramo res kvaliteto nadomestiti s kvantiteto? kje se zgodba konča?
že res, da ljubjana potrebuje novo prostorsko politiko, nov načrtovalski pristop, vendar mislim, da gradnja v smeri večje, višje ni pravilna predvsem pa ne kvalitetna rešitev.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek je bil v delno povzet v Delu, 29. oktobra 2004.






na vrh