info akcije magazine id mail english
KolizejMnenjaObjectionsProjektRez. ankete
3. 11. 2004

Arhitektura domačega strahu

Bogo Zupančič
Novi Kolizej je več kot vroča in občutljiva tema. Ob razglasitvi rezultatov zanj se zastavljajo številna vprašanja glede razvoja mesta, mestnega načrta, vloge, delovanja in vpliva arhitektov ter njihovih društev, kot tudi mestnih služb v novih razmerah globalne ekonomije in evropskih povezav. To so tudi vprašanja o (novi) identiteti prestolnice in revitalizaciji mestnega središča.

V desetletju samostojnosti je prestolnica brez pravih arhitektonskih isker. Ali bo Ljubljana ob vstopu v EU po neuspelih projektih, kot so novi NUK, štadion, Potniški center Ljubljana itn., končno dobila urbani polet, ali pa bo zanj potrebno še počakati?

Kakovosten zmagovalni projekt
Stik z arhitekturo in tudi njeno maketo je vedno najprej čustven, gledalca prevzame ali ne, potem sledi racionalna analiza, ki prvotno (ne)navdušenje potrdi ali zavrne. Zmagovalni projekt nizozemskih arhitektov Neutelings Riedijk Architects za novi Kolizej ne bo nikogar pustil ravnodušnega. Gre za naše razmere ogromen projekt z mešanim programom, nedvomno kakovostno zasnovano in tudi strukturirano obliko, kar naj bi vse skupaj prijetno učinkovalo v prostoru in življenju mesta. Čeprav se že zdaj govori o »urbanem buketu«, se zdi novi ljubljanski megapušeljc (ker ima tri stolpe in med njimi stekleno dvorano) v marsičem podoben bližnjemu »bloku hiš Nebotičnika« arhitekta Vladimirja Šubica. Tako kot je že prvi ljubljanski amerikanizem nekoč povsem iztiril domačo javnost kot »udarec po baročni Ljubljani« (vendar je pozitivno mnenje zanj le podal tudi arhitekt Jože Plečnik), se zdi, da se zgodba iz tridesetih let ponavlja, tokrat v evropski različici in približno sedemdeset let pozneje. Takrat veljavne predpise glede gradnje v višino so pri Nebotičniku kršili in prekoračili, nasprotovanje javnosti in zavist stroke se je počasi polegla, z leti pa so Ljubljančani postali ponosni na novo mestno ikono. Po socialističnem obdobju je od baročne, historicistične in zgodnjemodernistične mestne silhuete je ostalo zelo malo.

V nasprotju s Cankarjevim domom, ki ga povezuje os Župančičeve ulice z Novim Kolizejem, je slednji ekstrovertiran in svetel, prvi pa introvertiran in vkopan. Leži na primerni razdalji – proč od CD, ob obroču, v križišču dveh vitalnih osi Župančičeve in Gosposvetske ulice. Zasnovan je kot mestotvoren polni urbani blok s tremi stolpiči. Novi program ne pomeni samo kontinuiteto, ampak tudi novodobno nadgradnjo nekdanje vsebine. Novi Kolizej bo imel ob stanovanjih, lokalih in trgovinicah tudi srednjeveliko rdečo dvorano – srce stavbe. Vstop vanjo bo skozi svetel, javni lobby, ki bo podaljšek diagonale poti čez Argentinski park. Strukturiranost stavbnih mas in stolpičev (gre za Nebotičniku podobne, vendar piramidaste sloke stolpe) spominja na bližnjo zazidavo sosednjih vil, vendar v novih višinskih gabaritih, ki dajejo vstopu v ožje mestno središče nov poudarek. Odprt in svetel objekt z urbano ložo in več terasami ponuja javne prostore in programe, komunicira z mestom: Argentinskim parkom, Gradom in Tivolijem, leži v osi Župančičeve, ki povezuje CD, Opero in Parmovo ulico kot potencialno novo območje razvoja in širitve Ljubljane. Izboljšuje tudi nedavno prenovo Delavskega doma in programsko bogati sosednji predel okoli Dvoržakove, Vošnjakove in Kersnikove. Mislim, da bi bila idealna lokacija sicer nekaj sto metrov proč, čez obroč proti Šiški ali Bežigradu, vendar bi bilo v razmerah (te bom pojasnil v nadaljevanju), kakršne so, bolje, da se stroka in mestne urbane službe začnejo povezano ukvarjati s številnimi problemi in izzivi v mestu, ki jih je veliko in nas čakajo že v bližnji prihodnosti. Lokacija ni najboljša, je pa sprejemljiva. Projekt tudi pomeni konec dolgega obdobja prizidkarstva in uvaja v arhitekturo tudi ornament.

Urbanistični in spomeniškovarstveni zadržki
Investitor Prevent Invest se je odločil, da povabi na natečaj tuje priznane arhitekte in komisijo, ki je sestavljena iz članov, ki ne prihajajo iz tistih držav, iz katerih prihajajo vabljeni arhitekti. To je argument, da med povabljenimi ni bilo domačih arhitektov. Zamisel natečaja in projekta je zaznamovati pristop Slovenije EU in pokazati odprtost našega prostora in ljudi. Natečaj je bil končan v sedmih mesecih, večnamenski objet bodo menda končali leta 2009. V komisiji so bili ugledni profesorji, strokovnjaki in predstavniki našega glavnega mesta ter investitor.

Novi Kolizej bodo gradili na zasebnem zemljišču z zasebnim kapitalom, kjer se mora investitor ponavadi držati samo urbanističnih pogojev in aktov, zasebnost natečaja pa legitimizira odločitev, da investitor povabi tiste arhitekte, za katere misli, da bodo najbolje rešili program. V razvitih urbanih okoljih zato objekte, vsebinsko podobne našemu, gradijo najraje v okviru zasebno-javnega partnerstva, kjer mesto da zemljišče, investitor pa prispeva preostala sredstva. Mesta imajo v ta namen tudi več urbanih agencij za iskanje investitorjev za določeno mestno zemljišče in si z različnim naborom programov in investitorjev medsebojno konkurirajo. Mestni svet na predlog oddelka za urbanizem izbere za mesto najprimernejši projekt. Takšnih oblik sodelovanja pri nas ne poznamo, čeprav je bila njihova dobrobit predstavljena v pogovoru z urbanim managerjem iz Rotterdama Maxom Jeleniewskim (Če uničiš javni transport, uničiš mesto, Sobotna priloga Dela, 27. september 2003).

Tokrat je moral investitor sam preskrbeti nadomestna stanovanja za stanovalce Kolizeja. Stroški selitve seveda niso bili majhni. Če bi mesto prispevalo zemljišče za gradnjo in/ali preselilo stare stanovalce, bi se zgodba o Kolizeju odvijala drugače. Situacija, v kateri so sedaj akterji, je občutljiva. Po eni strani lahko Slovenijo doleti stigma, da odklanja svež dotok kapitala in tuje arhitekte, po drugi pa se bojimo, da bodo megaprojekti in način njihovega umeščanja v prostor postali pravilo. Izgon kapitala, ki je še kako potreben za oživitev mestnega središča, in tujih arhitektov bi nedvomno škodil tako Ljubljani kot Sloveniji. Kdo bi v tem primeru prevzel stroške za revitalizacijo mesta?

Nedvomno obstajajo zadržki glede zaobrnjenega upravnega postopka, kjer bi morali biti najprej sprejeti urbanistični akti in šele potem izveden arhitekturni natečaj. To kaže na pravne vrzeli, nepripravljenost urbanističnih aktov, nedodelanost mestnega načrta. Če bi mesto imelo dobro socialno stanovanjsko politiko, jasne spomeniškovarstvene smernice, natančno določene upravne in urbanistične postopke itn. – pa tudi ne tolikšne dediščine urbanističnih in arhitekturnih napak –, bi bilo vse drugače. K nastali situaciji je svoje prispevala počasna preobrazba arhitekturne stroke in urbanističnih služb iz planskega gospodarstva v tržno ekonomijo, kar vse kaže, da smo na prihod kapitala in »drugih« arhitektov povsem nepripravljeni. Zdi se, da je, oziroma bo, v primeru Kolizeja prišlo do izjeme – obrata, ko bo arhitektura določala urbanizem in ne obratno. Upam, da to ne bo postala praksa ljubljanskega urbanizma! Kakšni so zadržki glede spomeniškovarstvene zaščite, na katero so se v primeru Kolizeja spomnili šele leta 1993? Vrednota naj bi bila starost arhitekture, pa tudi njena redkost, vendar prepričljivih argumentov ni.

Vitalnost notranjega mestnega obroča
Za mesto bi bilo bistveno bolje, če bi bil projekt lociran na zunanjem delu notranjega mestnega obroča nekje ob degradiranem železniškem območju, vendar takšna območja niso tako zanimiva za investitorje, pa tudi Ljubljana nima vnaprej pripravljenih zazidljivih zemljišč, kot jih imajo razvita mesta. Višina je simbol kapitala. Višina Novega Kolizeja je zatorej tudi odraz in izstavljena cena za večdesetletne in tudi današnje stranpoti ljubljanskega urbanizma in arhitekturne stroke. Urbanistični plani ne smejo biti preveč določujoči, saj so zastareli že ob nastanku, navadno jih spremlja obsežna in počasna birokracija ter zakonodaja, ki se ne odziva na hitre odzive trga.

Novi Kolizej premika težišče družabnega dogajanja z obrežja Ljubljanice proti severozahodu na mestni obroč, kar je dobro, saj bi se središče moralo že zdavnaj fizično razširiti in obogatiti. Objekt je priložnost, da se uredi mestni javni promet v obliki električnega tramvaja na notranjem obroču, ki naj se ga modernizira v celotnem poteku ter poveže z nakupovalnim centrom na obrobju.

Naš arhitekturni trg
Tujih stavbenikov in arhitektov v Ljubljani, ki so v preteklosti pomagali pri ustvarjanju podobe Ljubljane, je veliko: Andeas Pozzo, Gustav Toennies, Ernest Schaeffer, Leo Dukić, Jan Vladimir Hrasky, Josip Vancaš, Josip Costaperaria, Ilija Arnautović in drugi. Vsi ti ustvarjalci so s svojimi deli povezovalci sosednjih kultur in narodov tudi v današnjem času. Podobno kot Plečnik, ki je naredil diplomsko delo v Scheveningenu pri Haagu na Nizozemskem, obogatil je Dunaj in Prago; Fabiani je gradil na Poljskem itn. Drugačnost in pestrost slovenskega kulturnega prostora bi morala biti naše največje bogastvo.

Bojim se, da je v reakcijah slovenskih arhitektov ob natečaju za Novi Kolizej čutiti predvsem užaljenost. Prisoten je strah pred izgubo domačih projektov, predvsem pa, da ne bi mogli več odločujoče vplivati na dogajanje na arhitekturnem polju. To boli predvsem srednjo in nekoliko starejšo generacijo slovenskih arhitektov; mlajša, ki je zmagovalni projekt bolje sprejela, pa bistveno manj, saj se želijo osamosvojiti tutorstva starejših. Umestitev stolpa v mestni obroč je kot psihološki rez ali fizični udarec za slovenske arhitekte, izgleda, da je soočenje boleče. Njihov strah je razumljiv, teže sprejemljivo je neargumentirano in apriorno negativistično odklanjanje in kategorično izključujoče izjave nekaterih arhitektov v medijih.

Spori med arhitekti in njihovimi lobiji niso nič neobičajnega. Številne mlade pa tudi starejše arhitekte skrbi protekcionizem, ki je očiten ob natečajih, saj je slovenski arhitekturni trg majhen in strukturiran po pripadnosti in moči ter ne dovoljuje vstopa nepovabljenim. Slovenski arhitekt Boris Podrecca z Dunaja pravi, da so – za razliko od Ljubljane, kjer se ni zgodilo nič – v Pragi ob priključitvenih ceremonijah v EU zgradili več megaprojektov. Razmere na slovenskem arhitekturnem področju, po njegovem, niso najboljše, saj odnosi včasih mejijo celo na incestuoznost, pri čemer misli na pretesne povezave med žiranti in nagrajenimi arhitekti. Zato tudi kakovost arhitekturnih del ni na dovolj visoki ravni, ker je veliko dogovorjenega vnaprej. Podrecca govori o potrebnosti mentalne higiene. Zato je prevetritev z evropsko konkurenco nadvse koristna in potrebna.

Kje postavljati megaprojekte v Ljubljani?
Tako kot je Nebotičnik – prvi amerikanizmem v Ljubljani – vrgel s tira tedanje mesto, lahko rečemo danes za novi Kolizej, da simbolizira vstop zvezdniških arhitektov v naš prostor. Arhitekt Janez Lajovic je na mnenjski strani Dela v torek napisal, da so zvezdniški arhitekti kot komarji: priletijo, pičijo in odletijo. Mislim, da se zdijo slovenskim arhitektom še bolj podobni kobilicam, ki bodo pospravile vse zelenje z arhitekturnega in kapitalskega trga.

Časa za razmislek, kako naprej, ni ravno dovolj, kajti jutri bodo prišli novi investitorji z novimi programi, ki bi jih imeli na robu mestnega središča. V razvitem svetu, kjer govorijo tudi o mestni in davčni učinkovitosti, vedo, kje morajo biti postavljeni veliki projekti in v kakšni gostoti. Nove megaprojekte bi zato veljalo locirati v »tranzicijski obroč« nekdanjih tovarn Uniona, Tobačne, Kolinske in železniških degradiranih območij. Ali so zemljišča, urbanistični akti, pogoji in postopki znani? Iz tokratne polarizacije za in proti bodo – podobno kot v politiki – nastala nova zavezništva; upam, da bomo pridobili večjo odprtost za mlade, za gostujoče arhitekte in možnosti za boljši mestni urbanizem ter izpeljavo velikih projektov. Seznam mestnih projektov – brez srečnega zaključka –, ki jih mestna uprava ni izvedla, kot tudi novih stanovanjskih programov na napačnih lokacijah je žal predolg za naštevanje. Upam, da se bodo iz te zgodbe vsi vpleteni kaj naučili, meščani pa si jo bodo nedvomno zapomnili.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

studentka FA
Brez naslova, 3.11. 2004, 18:09

Mene je pustil ravnodusno. Neutelings namrec. Sicer pa je nekdo ze v drugem prispevku dobro pokomentiral tale clanek.

Anonimnež
visok stolp, 4.11. 2004, 11:10

Kaj pa naj udeleženci natečaja drugega ponudijo kot "visok stolp" - na majhni parceli z izredno obsežnim diktiranim programom?
Ne zamenjevat vprašljivih natečajnih "izhodišč" brez zakonske podlage z rezultati v arhitekturnih konceptih !!


darko
novi kolizej, 10.11. 2004, 11:47

mislim,da je sprenevedanje naših arhitektov povsem nesmiselno,in kot tako povsem podpiram prvonagrejeni projekt, ker bi s tem ljubljana končno izstopila iz provincionalnosti in vstopila med mesta po katerem bi ponovno postala prepoznavna po novi veduti. upajmo,da denar ne bo zopet vržen stran kot mnogi projekti v našem glavnem mestu.

Anonimnež
za darka, 11.11. 2004, 10:20

"prepoznavna" po novi - dobri ali slabi??? - veduti????
provincionalnost je tudi to, da si pustiš neusklajeno in enostransko pogojeno oblikovati in uporabljati!!! (vse ni samo v obliki) mestni prostor, kot se posameznemu investitorju zahoče;
projektanti so pri tem samo boljše ali slabše pomagalo za dosego osnovnega cilja


Sandra
BRAVO !!, 11.11. 2004, 17:29

Prvonagrajeni projekt mi je zelo všeč in upam, da bo tudi izveden. Ljubljana je že kar dolgočasna z izvajanjem raznih obnov in prizidkov , ter stvaritev, ki se tako dobro vključujejo v prostor, da jih praktično ne opazimo. Vsekakor pa lahko opazimo prenovo Delavskega doma, za katerega bi bilo bolje, če bi ostal tak kot je bil prej.

andrej
Brez naslova, 11.11. 2004, 22:10

Sandra in podobni "neprovincialneži", kdaj boste dojeli, v čem je sploh vic te polemike. DA za podobne projekte, vendar ne po takem postopku in ne na tem mestu! Kakšni novi veduti neki? Sprehodite se po Tivoliju, se za hip ustavite, poglejte proti Levu in si zamislite trikrat višjo in širso gmoto na drugi strani cesti, ki zapira vse t.i. vedute na mesto. Primerjajte odnos cerkev - vzhodni stolp, poglejte odnos te megastrukture do obstoječe okoliške zazidave. Neutelingsov projekt je popolnoma avtonomen produkt, ki se v ničemer ne ozira na obstoječo strukturo, z urbanisticnega vidika je prava katastrofa, endemičen agregat. V bistvu je s tega vidika boljši vsak izmed preostalih predlogov, ki imajo posamezne poudarke ali kontinuirane stopničaste elevacije. Ne opazite tega? Ni čudno, da našega faksa ni med 500-timi v Evropi....

študentka FA No.2
Brez naslova, 12.11. 2004, 14:57

Andrej, bravo, popolnoma se strinjam s tabo! Kam pa pridemo, če bo sedaj tistemu, ki bo imel dovolj denarja, uspelo vse, ne glede na žrtve in zakone!

urbanite
v visino, 15.11. 2004, 11:47

Najbolj preseneča nivo in način debate, ki ga je sprozil natecaj za Kolizej. Slovenski arhitekti se premalo zavedamo (te), da pomeni vstop v tokove Evrope, dvosmernost. To pomeni, da ne samo, da smo Slovenski arhitekti del Evrope, temvec da so tudi evropski arhitekti del slovenskega prostora. Blazno boli, da je potrebno del slovenskega prostora odmeriti "tujcu", kajne? Resnicno bistvo te debate je ogrozenost in ksenofobija.
Osebno pozdravljam natecaj za Kolizej, pri tem pa se tudi ograjujem od debate o prvo, drugo, tretje,... nagrajenem, ker to sploh ni bistvo. Po mojem mnenju je bistvo popolnoma nekje drugje. In sicer:
1. Zgodilo se je, da imamo investitorja z veliko vecjo vizijo o urbanem prostoru mesta Ljubljane, kot pa njeni uradni urbanisti. Nasi urbanisti sploh ne vedo, kako bi se lotili investitorja, ki zeli za spremembo investirati v razvoj glavnega mesta, ki ga ne zanima samo postavljati skatlic za komerc na robu mesta a la BTC, temvec zeli generirati URBANO! Po mojem mnjenju je ta projekt priloznost, da se ljubljasnki urbanisti zamislijo nad sabo in hitro zacnejo klepati strategije, ki ne bodo na nivoju urbanisticnih planov, kot jih recimo sproducira LUZ ipd... (o tem drugic?)
2. Vedno, ko se nacrtuje neka radikalnejsa sprememba, je reakcija plebsa podobna. Vprasam vas, za kaj se kot arhitekti zavzemate? Za sirjenje mesta v sirino in t.i "sprawl" ali pa za goscenje, kar je s stalisca prostora ne samo bolj racionalno, temvec tudi bolj logicno. Torej? Visina ali sirina? Problem ni zgolj v "provincialnosti" vs. "urbanosti" temvec tudi v ekonomski hparametrih, kot je npr. vrednost zemlje. Kdo bo hotel vlagati v vaso "ekskvizitno" lepo veduto na grad? Pa pri tem ne gre za udinjanje denarju. Z razvoj je potreben kapital. Torej, bi rajsi imeli mesto v BTC-ju, staro mesto pa bi pokrili s konzervatorskim pokrovom, pa ga hodili vsake toliko gledat, kot nek muzealski kos?

Pretiravam, pa vendar. Nekaj kosti....


vlado
namesto URBANITE, UBRANITE, 15.11. 2004, 13:54

Zadeva ni tako zapletena, potrebno je le postopoma poiskati nekaj odgovorov:
1. Historično jedro Ljubljane ni veliko. Ali potrebuje višinsko omejitev, "skyline" ali ne?
2. Če je odgovor pozitiven, sledi vprašanje: ali iz stavbnega tkiva z omejeno višino lahko izstopajo povdarki - dominante?
3. Če je odgovor spet pozitiven, potem sledi vprašanje: ali potem omejiti višino dominante na merilo dominant v historičnem jedru (max višina katerekoli cerkve)? Ob tem da konkretna četrt že ima takšno dominanto in to je prav nebotičnik. Alternativa je dominanta v merilu Ljubljanske kotline, kar je potem višina Golovca ali Rožnika.

P:S:
Pozicija zagovornikov posega v razmerju do domače stroke je idealna - če stroka kaj pove, je užaljena, če ne pove nič, ,je nezainteresirana in nesposobna za tako "kompleksna" vprašanja.
Zato je potrebno, že zaradi zgodovine in higijene, povedati.
Odločajo tako in tako, kot vedno drugi - tisti, ki argumentov "užaljenega in zafrustriranega krdela" niso nikoli poslušali - ne pri "žaganju" Tivolija od mesta z železnico in malo obvoznico, ne pri urbanizaciji Tivolija, niti pri razčetverjenju mestnega tkiva z železnico (stavim, da bi se poglobitev železnice lahko sama financirala s smiselno urbanizacijo zemljišč, ki jih zaseda, potreben je le organizacijski napor in pravno delovanje). Tudi argumentov, da je nogometni štadion infrastruktura in ne sodi v center mesta, nihče ne posluša.
Za zaključek še eno vprašanje: ali si lahko predstavljamo Dunaj, Trst ali Graz s podobnimi svetovljanskimi dosežki v historičnem tkivu?


urbanite
v visino, vlado, 15.11. 2004, 14:52

Vlado! se delno strinjam s tabo. Se enkrat torej... kaj delajo ljubljanski urbanisti? Ce bi bili parametri jasno postavljeni, torej ne bi bilo dvoma?
Poleg tega pogresam se eno stvar v slovenskem urbanizmu. Blazno se vsi ukvarjate(mo) z gabariti, kontekstom,..... oblikovanjem.
Vsi pa pozabljate, da investitorja zanima predvsem: vrednost investicije, torej koliko mora investirati in v koliko casa se mu bo le-ta povrnila, zato gostota, racionalnost pozidave, blizina infrastrukture, kdo bo njegova ciljna publika ter na kaksen nacin jo bo tja pritegnil.
Hm.. se nisem slisala slovenskih urbanistov govoriti o uporabnikih in faktorjih izrabe, ki bi npr. prepricali investitorja...
Zato se mi zdi primer Kolizej dobrodosla sprememba. Torej, ce urbaisti nimajo vizije, jo imajo vsaj investitorji.


miha
Brez naslova, 15.11. 2004, 17:14

Grrrrrr. To ni vec res. Nekdo spet misli, da je odprl temo v povsem novi dimenziji. Oslarija! Zakaj na svetu naj bi jaz kot arhitekt razmisljal o investitorjevem dobičku?! Samo obrne se mi, ko pomislim na to. Očitno nimate prav veliko izkušenj z investitorji, ki pretežno nimajo posluha za arhitekturo. Že tako ves čas pazimo, da racionaliziramo gradnjo do skrajne meje okusnega, sedaj naj me pa zanima, kakšen bo profit investitorja. Nikar se ne bojte zanj. Kvadratni meter stanovanja ga stane 700 EUR, proda ga pa za min. 1500. Revež. Zelo podobno in še bolje je pri poslovnih prostorih. Vas point je v bistvu, da moramo razumeti g. investitorja, zakaj se je odločil za ta projekt. Jaz pa pravim, da mi dol visi, kakšni so bili njegovi vzgibi, če je arhitektura zanič. Pa nehajte že vsi nakladati, kako bo v nasprotnem primeru historično jedro mesta propadlo. Obstaja tisoč drugačnih načinov za njegovo revitalizacijo, z veliko bolj umestnimi posegi. Res je, kateri norec bi to stavbo postavil ob Dunajski Ring? Na Dunaju nihče! Mirno pa bi tam lahko stala praška intervencija Gehry-ja, ki prav tako privablja turiste, prepričan sem, da celo mnoooogo bolj, kot pripisujete Neutelingsovi "stvaritvi" v Ljubljani.

arne vehovar
Brez naslova, 16.11. 2004, 18:17

Spoštovani kolegi,
ne nasedajmo v natečaj vgrajeni provokaciji.. Mislim, da bi se po tehtnem premisleku namreč vsi strinjali, da ni problem, da so bili na natečaj povabljeni samo tuji arhitekti in da ne bi mestu in slovenski arhitekturi prav nič škodovalo, če bi tudi kak tuj arhitekt v Ljubljani zgradil kakšno dobro hišo.
Pri rezulatih natečaja je glavna težava v tem, da so apetiti investitorja mnogo preveliki za lokacijo, ki jo ima na voljo. Čudi me, da ga strokovna žirija na to ni opozorila že ob pripravi natečajnega gradiva. Prepričan sem, da bi ob primernih izhodiščih dobili rezultate, ki bi bili sprejemljivi za vse. Pravočasna strokovna razprava in preveritev, bi najvrjetneje tudi pripeljala do konsenza, da stari Kolizej danes za mesto in arhitekturno zgodovino ni več tako pomemben, da se ga ne bi dalo nadomestiti z novo arhitekturo.
Se pa ob natečaju odpira veliko, predvsem načelnih vprašanj.
Gre za vprašanja ljubljanskega urbanizma in ljudi, ki o njem odločajo. V mestu, ki bi imelo urejeno urbanistično službo, z jasno postavljenimi pravili, vizijo in pripravljenimi strategijami do zapletov, ki jih je predvsem pa jih še bo povzročil natečaj za Kolizej, sploh ne bi smelo priti.
Kako lahko gospod Jurančič kot človek, ki je formalno neposredno odgovoren za stanje v mestnem urbanizmu, četudi kot zasebnik, sploh sodeluje v takšni komisiji. Kako lahko sodeluje v komisiji za natečaj, ki ni v skladu z veljavnimi zakoni. Kako lahko sodeluje v komisiji za natečaj, ki se namerno ne ozira na pogoje, ki bi jih moral on, kot prvi mestni urbanist zagovarjati po službeni dolžnosti ali pa pravočasno sprožiti postopke za njihovo ponovno preveritev. Kako to, da Ljubljana nima pripravljene strategije kako ravnati z velikimi investitorji in nima vsaj evidentiranih, če že ne priravljenih primernih potencialnih lokacij za velike investicije.
Mislim torej, da je za napredek in dinamičen razvoj mesta najprej potrebno pripraviti ustrezne pogoje. Morda je čas da kot kritična strokovna javnost stopimo skupaj in uporabimo vzvode, ki so nam na voljo, da bi premaknili stvari na bolje.


J. Držanič
Javno-zasebna partnerstva, 17.11. 2004, 09:56

Zelo dober tekst g. Zupančiča.
Tam bi veljlalo ponovno prebrati tisti del, ki govori o tem, da so v investiciji v novi Kolizej vključeni tudi stroški preselitve obstoječih stanovalcev in poslovnih prostorov. In ta strošek se mora nekako pokriti. Ker med MOL in investitorjem (sklicujem se na javne podatke) evidentno ni bilo dogovora v stilu MOL zagotovi stanovanja, jih da investitorju v najem, investitor daje ta stanovanja v podnajem, po cca 30 letih preidejo stanovanja v najem podanjemnikom, investitor se iz razmejra umakne (in na takšen način se podaljša ročnost odplačevanja investicije, pa še javni sektor ima investitorja dlje časa "pod kontrolo"), bo investitor prisiljen pokritvati strošek preselitve stanovalcev in rušitve objekta tako, da bo naredil "malce višjo zgradbo". Aranžma, ki sem ga opisala nekaj stavkov nazaj (je pa še možno tak dogovor nadgraditi), bi po nekaterih elementih lahko uvrstili v javno-zasebna partnerstva, ki jih omenja tudi g. Zupančič. Bo pač treba začeti študirati tudi to področje javnega urejanja stvari, prebrati kakšen bolj poljudni članek o ekonomiji in socialnih učinkih arhitekture in najti eno pojmovno interakcijo med denarjem in izvajanjem česarkoli. Tista retorična vprašanja o tem, zakaj bi se moral pa arhitekt ukvarjati s stroški, ker investitorji tako ali tako tolčejo ene mastne profite....verjetno se je to zapisalo kakemu mlademu človeku, ki se mu stvari še bolj črno:belo postavljajo, izkušenj pa še ni veliko...če so ga pa tako naučili razmišljati v našem izobraževalnem procesu, imamo pa velik problem.


3maze
cas za vprasanja, 18.11. 2004, 16:47

Najprvo bi pohvalil interpretacijo teh Kolizejskih zdrah s strani g. Vehovarja, in se torej opredelil ZA tak projekt. Okvirno bi dejal, da le-ta prinasa polek predloga predvsem vprasanj glede organizacije in stanja urbanisticne stroke v Sloveniji in se posebej v Ljubljani.

Moje skromno mnenje je, da je program najverjetneje preobsezen in je ,kot pravi g Vehovar, problem prav v nesposobnosti zirije in mestnih urbanistov, ki niso bili pripravljeni na tak kapitalisticno-razvojni projek oz. se niso ozirali na posledice. Potrebni so neki okvirji in dolocila, ki bi velikim investitorjem omogocala vlaganje v mestno sredisce brez sedanjih zapletov, saj drugace... no, saj ponazoritev z zgodbico o BTC-ju do sedaj ze prav dobro poznate.

Ima pa tudi pobozno zeljo; in sicer, da slovenski arhitekti vsaj enkrat stopite iz povprecne, provincialne in torej slovenske zakrknjenosti ter pozdravite tako razvojno idejo. Nekateri se obnasate kot stari Grki - ko ni zunanjega sovraznika se zbadate med seboj, ko pa pride stopite v bran in mu kazete zobe druzno.

Upam, da se bo stvar gradila, a obenem upam, da se bodo zahteve investitorja obravnavale konsenzno z urbanisticnimi zeljami, instancami, kompetentimi avtoritetami, (karkoli ze to pomeni...). Kot sem slisal, so bili tudi pri Neutelingsu za manj programa, a take so bile zahteve...


Davorin
omadeževanje strokovnegga mednarodnega ugleda, 18.11. 2004, 20:50

Natečaj , kakršen se je dogodil in na način kot se je dogodil, je pravzaprav sramoten za stroko in slovensko državo v okviru evropske unije. Vabljeni tuji renomirani arhirekti kot udeleženci natečaja in tuji ugledni akademiki kot člani komisije so se vključili v natečaj na podlagi že postavljenih natečajnih pogojev, ki jih niso sami soustvarjali , ali morda ni bilo tako?
Pri tem si glede na poslovno in upravno kulturo ter kulturo spoštovanja pravne države v okolju in deželah iz katerih prihajajo verjetno niso predstavljali, da sodelovanje v tem natečaju pomeni negiranje vseh veljavnih predpisov in določil v državi, v kateri in za katero se odvija natečaj.
Prav lahko se zgodi, da bo v okviru predpisanih postopkov, ki jih zmagoslavna rešitev na obravnavani lokaciji zaradi nasprotnosti s sedaj veljavnimi urbanističnimi in spomeniško varstvenimi določili nujno povzroča, rešitev "padla". S tem bodo vsa prizadevanja natečajnikov in "strokovne" komisije izzvenela v prazno, kar bo pomenilo, da je prepotentni investitor "prevaral" povabljene tuje strokovnjake (dejstvo je, da bi mu z "domačimi" kaj takega bolj slabo uspevalo, ker vsi poznajo prostor ter njegove do sedanje zakonitosti in pravno formalna dejstva, tujci pa ne)
Vse kaj drugega bi natečajne rešitve pomenile, če bi že natečajna strokovna izhodišča urbanistično - to je v odnosu do okoliškega prostora in zaledja (in ne samo arhitekturno - to je čimboljša obdelava predpisanega programa na dani lokaciji) pripravili v tako imenitni sestavi, kot je bila komisija z vabljenimi tujimi profesorji in z renomiranimi udeleženci. To bi pomenilo tudi prevetritev planskih prostorskih izhodišč, saj tako veliko povečanje gostote in z njim povezane ostale funkcije (promet, onesnaževanje okolja, komunalno opremljanje itd..) nujno vplivajo na izhodišča v veljavnem planu, če je le kolikor toliko strokovno izdelan.
Zanimivo bi bilo poznati dejstva, kdo je pripravil natečajne pogoje in če so udeleženci glede natečajnih pogojev kakor koli izrazili svoje mnenje v zvezi s primernostjo umestitve v širši mestni prostor glede na maso, ki je izhajala iz očitno v naprej določenega (pre)obsežnega programa (v komentarju "3maze" je naveden pomislek prvo nagrajenega natečajnika...).
Če so pri pripravi programa natečaja bili udeleženi in soglasni tudi domači člani komisije, ki so dolžnii zagovarjati uradno veljavne predpise, odloke in procedure, pa je to prekoračitev pristojnosti in najmanj neprimerno ter za urejeno državo in stroko škodljivo (če ne v nasprotju z funkcijami v javnih službah, kar pa vemo, kaj pomeni...)
Že g. Podtrecca je v intervjuju v časopisu DELO , Sobotna priloga, podal svojo slabo oceno tukajšnje strokovne organiziranosti.
Gradnja na tak način, kot se izsiljuje v tem primeru, na kakšnem Dunaju in drugod res ne bi prišla v poštev.


Kristina
Ustrezni strokovni pogoji - pobuda g. Vehovarja, 20.11. 2004, 11:20

Na vsak način se strinjam s kolegom Vehovarjem - za obsežen in glede na lokacijo občutljiv strokovni poseg, kot ga predstavlja izbrani predlog iz natečaja za Kolizej, predvsem pa za "program" za ta natečaj, mora biti izdelana prej pravilno strokovno pripravljena podlaga. V obravnavanem primeru je formalno to sicer obstoječi Odlok o PUP (ki po vsem sodeč ni v ničemer upoštevan v natečajnih pogojih), ki temelji na obstoječem Dolgoročnem prostorskem planu občine.
Ta je pred kratkim doživel večje spremembe, kjer pa ni bilo vključenih sprememb, ki jih povzroča izbrana natečajna rešitev. V spremembah Dolgoročnega plana smo zasledili spremembe za center mesta predvsem za območje železniške postaje, kjer se ravno tako predvideva, kot smo brali v časopisih, še večje kapacitete grajenih površin in , če se prav spomnim izjav g. Jurančiča, še višje višine?? Ker v teh planskih spremembah novih gradenj in nove intenzitete izrabe prostora na območju Kolizeja še ni predvidenih, bo to treba šele storiti in je torej to primerna pot za strokovno angažiranje za uveljavitev javnih in strokovnih interesov v primernem ravnotežju z interesi investitorja? Tako preverjeni osnovni občinski dokumenti bodo potem primerna nadaljnja podlaga za izdelavo novega izvedbenega akta, kot je lokacijski načrt, ki ga obljublja občina. Kapaciteta cca 80.000 m2, kot je predvidena na lokaciji Kolizeja, predstavlja novogradnjo velikosti (ocenjeno) cca 8 "Dukičevih " blokov, kar zaseda že kar lep prostor, ki se ga brez plansko predvidenih površin za tak namen ne bi moglo na novo pozidati. Taka novogradnja ima več funkcionalnih širših prostorskih posledic, ki z gradnjo v višino, namesto v širino, ne odpadejo. Torej ocenjujem, da je nova, še nepredvidena kapaciteta, tudi kadar sega predvsem v višino, prostorski strateško - planski problem. Kako se k temu pristopi, pa je znano in zahteva za čimboljši rezultat resnično sodelovanje čim širšega kroga stroke.


Investitorji
"Korajža velja!", 20.11. 2004, 12:23

Pozdravljeni, mladi arhitekti!
Vedno je veljalo, da je mladina naša bodočnost. Z veseljem smo nekateri investitorji opazili, da tudi v Sloveniji verjetno naš napredek in razvoj sloni na mladih, pa čeprav še ne čisto izkušenih. To zadnje nas niti ne moti, saj tako predvidevamo lažje sodelovanje med nami in izbranimi mladimi projektanti.
Polemike okoli nove predvidene investicije na lokaciji Kolizeja nas navdihujejo z upanjem, da se za nas investitorje odpirajo boljši časi. Ker se z novim Kolizejem posega direktno v mestno središče, ki je večinoma v Evropi investitorsko najbolj privlačno (po navadi tudi najdražje - v Ljubljani se to še ne odraža ravno zaradi neumnih urbanističnih omejitev!!), bomo tudi ostali nadaljevali z izgradnjo tega središča v novi podobi. Nekateri bomo s tem prav dobro zaslužili, posebno še, dokler so cene lokacij še nizke. Za začetek posamezne izmed nas zanima lokacija objekta s kavarno Evropa - nameravamo ga po zgledu Kolizeja nadomestiti z novim, boljšim, lepšim, višjim in kar se nas tiče, bistverno bolj donosnim. Uporabili bomo enak model, kot ga je uvedel Kolizej - po svojih željah bomo pripravili program za natečajna izhodišča (pri tem bomo vključili ponovno tudi kavarniške prostore, da bo tradicionalni namembnosti prostora in javnosti vsaj malo zadoščeno), ker imamo večje ambicije in ker je lega lokacije bolj centralna, bomo dopustili oziroma zahtevali še večje višine in opaznejše prostorske poudarke predvidene gradnje, če bo po sreči, tudi do višine najvišje zgradbe na svetu - zakaj pa ne? Za dobre investitorje in za vas, dragi projektanti in graditelji, ni omejitev! S tem bomo resnično postali atrakcija v Evropi in v svetu!! Kolisej se bo lahko skril! Poleg tega bo naša gradnja gabaritno tudi lepo povezala visoki novi Kolizej in lahko da še višji (večji?) objekt na železniški postaji, saj bo umeščena nekako v sredini, kar bo vam, mladi arhitekti, gotovo všeč?
Za predvideni namen bomo objavili arhitekturni natečaj, kjer boste vabljeni vsi, dragi projektanti (malo tudi na vaše lastne stroške, kajne?), posebej si bomo zagotovili pa tudi sodelovanje nekaj renomiranih mednarodno uveljavljenih arhitekturnih birojev in imen - saj veste, velike investicije so tudi velike obveznosti in jih ne moremo prepustiti v roke kar nekim "vajencem" ali tako rekoč tehničnim "samoukom", kot je to sicer včasih mogoče v Sloveniji.
Ko bomo uspešno spravili v tek oz. pod streho gradnjo na lokaciji kavarne Evropa, se bomo lotili ostalih neuglednih objektov ob Gosposvetski cesti - kar vseh po vrsti! Ali veljajo za posamične morda kakšni drugi pogoji, ki bi nam take namere lahko preprečevali? Menimo, da ne - torej po načelu enakopravnosti: kot Kolizej, tako tudi ostalo! Za nas na ta način omejitev več ni! Še toliko enostavneje bo vse, saj nas ne bo oviral niti kak neprijeten Odlok o varovanju kulturnega spomenika.
Prav imate, spoštovani mladi arhitekti - dol s tako provincialno zaplankano kulturno dediščino, kot so garnizijske kasarne staro-avstrijskih vojakov! Arhitekti veste prav dobro, kaj je arhitektura in njena umetnost, ostalo vas pa ne briga, kaj bi z neko zgodovino, nostalgičnimi jamranji in varovanji slabo negovanih in nemarno vzdrževanih ostankov minulih dob, ki njih pomena za narodovo bogastvo sploh ne razumete, kaj bi z varstvom okolja, z javnim interesom in tako dalje - sam kvač!
Gosto in visoko pozidano mestno središče (in za njim še ostalo naprej - vse do Jesenic na primer, če bomo le imeli interes!) bo sicer malo neprijazno do lokalcev, vendar to ne bi smel biti večji problem - tudi v Bangkogu hodijo zaradi pregostega prometa in tudi sicer usmrajenega zraka z dihalnimi maskami okoli, pa kaj za to?? So se že navadili! Tudi pogostejša prekopavanja javnih površin zaradi vedno novih in novih potrebnih napeljav instalacijskih komunalnih vodov javnosti ne bodo smela kaj prida motiti - tako pač je - napredek terja tudi žrtve. Ker bomo v prostor prihajali po postopku, kot ga uvaja Kolizej, bomo pač prisiljeni vsak zase urejati tudi za nas potrebne komunalne ureditve vedno sproti - sicer zopet zapademo v neke naprej predpisane pogoje in omejitve s strani občinske komunale!! Tako mi, kot na žalost z nami vred tudi vsi vi, spoštovani mladi arhitekti!
Pa lep pozdrav in ne dajte se starim nevoščljivcem in strokovnim ter kulturnim zaslepljencem!


Anonimnež
Brez naslova, 20.11. 2004, 14:43

Grenak priokus resnice. Bravo "investitorji"!

3maze
skrajnosti vs. konsenz, 20.11. 2004, 19:29

G. investitor: zaznavam scepec cinizma, ce je to tako, potlej pa:
1. nismo Bangkok
2. Kolizej propada, kavarna Evropa ne
3. Mladi da, naivni???
(mogoce z manj izkusnjami a vseeno realni)
4. Vse do Jesenic?
(no ja Slovenija ni ravno trzno najzanimivejsa dezela)
5. Vse predstavljate crno-belo, oz. zelo crno; so Vam ze povedali, da obstajajo barve? Ocitno ne. Vedno bodo poli, vedno bodo interesi, vmesno konsenzno polje bo prav zaradi tega moralo obveljati; hmm... kaksna je barva konsenza?


Anonimnež
Brez naslova, 22.11. 2004, 15:42

3maze halooooo???? Dobro jutro! Nisem si mislil, da bo treba posebej poudarjati, kaj je "investitor" mislil povedati s svojim sestavkom. Seveda je ciničen, prefinjeno sarkastičen.

Anonimnež
Brez naslova, 22.11. 2004, 17:44

Prosim odziv uredništva na nezaslišano propagando za Kolizej v Sobotni prilogi. Totalno sem razočaran nad SadarVuga and co. Primerjati ta projekt z Bilbaom, Grazom ipd. je smašno, saj ti projekti v ničemer niso podobni Kolizeju.

sandi
Brez naslova, 22.11. 2004, 18:23

Haha. Korpnik se je tako popolnoma diskreditiral s svojim toasterjem za Bežigradom. Sadarju in Vugi sicer ne očitam nekompetentnosti pač pa politično neoporečnost. Kamor pač pes taco moli....

soari
Bravo!, 23.11. 2004, 15:21

Vi se kar prerekajte, intelektualizirajte, moralizirajte, itdjajte. Mi pa bomo imeli novi Kolizej, raskošen, svetovljanski, glamurozen! Vas nekaj peščica se bo seveda držala svojih načel, pa principov in demonstrativno ne bo prestopila praga, mi pa bomo neizmerno srečni, da je končno nekaj kozmopolitskega blišča prišlo v Ljubljano! Bravo Ljubljana, končno si si upala! Teh nekaj nergačev pa naj kar nerga, so samo ena micena manjšina.

studentke FA
zakaj ne konjušnica, 12.5. 2005, 12:18

Kot študentki arhitekture sva zelo razočarani nad samim potekom in izborom zmagovalnega projekta!
Ljubljana sicer potrebuje podoben kulturni center, vendar ne v takem velikem merilu in na tej lokaciji! Kako bo Ljubljana zagotovila toliko parkirnih mest za dnevni pritok ljudi, ki "bodo" obiskovali ta center? Zakaj pa ne bi raje zgradili konjušnico, ki bi privabljala elitne goste z Evrope, pa še Tivoli za izlete je v neposredni bližini!


luka
visok stolp, 28.9. 2006, 09:49

mislim da si ljubljana zasluši vsaj eno dostojno zgradbi (po višini). saj je le predstolnica.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela 30. oktobra 2004.

Projekti prispeli na natečaj so raznoliki in so sami po sebi na zavidljivi strokovni ravni.


Drugouvrščena finska arhitekta Heikkinen – Komonen Architects sta zmernejša in stavita na nizke gabarite novega Kolizeja v okviru višin Delavskega doma, ker naj Evropa ne bi pozna koncepta vertikalnega mesta. Racionalistična stavba je nevpadljiva in z ozkimi koridorji celo nekoliko klavstofobična.


Tretjenagrajeni španski zvezdniški arhitekt Rafael Moneo ponuja kristaličen lepo strukturiran projekt.


Prav tako tretjenagrajeni Foreign Office Architects iz Londona so naredili nekakšen falični stolp iz steklenih prizem. Čeprav monolitnemu stolpu komisija očita nekomunikativnost bi izpostavil strogi, denimo protestantski duh stavbe, ki se navezuje na bližnjo evangeličansko cerkev.


Arhitekturni par iz Nemčije Bolles + Wilson prav tako ponuja visok stolp kot označevalec.


Visok stolp ponujajo tudi angleški arhitekti David Chipperfield Architects, vendar v nekoliko strožjih oblikah.


Zmagovalni projekt nizozemskih arhitektov Neutelings Riedijk Architects za novi Kolizej ne bo nikogar pustil ravnodušnega.

na vrh