info akcije magazine id mail english
KolizejMnenjaObjectionsProjektRez. ankete
7. 1. 2005

Nasilje kot javni spektakel

Richard M. Andrews, Warwick, Velika Britanija
Županji in meščanom Ljubljane

V civiliziranem svetu je precej nenavadno, da se grozeče "nasilje" prikazuje kot velik javni spektakel, toda prav s tem se sooča naključni obiskovalec "dragulja" alpsko-jadranskega območja, do zdaj enega najbolj ohranjenih primerov secesijskega načrtovanja v Evropi. Seveda govorim o glavnem mestu Slovenije, Ljubljani.


Zakaj so cene nepremičnin v Ljubljani v preteklih letih tako skokovito zrasle (verjetno je to edini razlog za projekt Kolizej)? Zato ker ljudje cenijo in imajo radi Ljubljano kot »humano« mesto. Če odmislimo problem nediscipliniranega parkiranja (zelo hitro rešljivo zadevo ob ustrezni politični volji), lahko zaradi vizualne podobe in človeškega merila Ljubljano postavimo ob bok drugim srednjeveškim mestom, kot so na primer Edinburgh ali Brugge, saj ima lastnosti ki resnično izpolnjujejo arhitekturni »narek« udobja, čvrstosti in radosti. To potrjujejo tako občasni obiskovalci in tisti, ki pridejo sem za delom; in takšno podobo mesta so že zgodaj v prejšnjem stoletju krepili daljnovidni varuhi popotresne obnove Ljubljane, kot so Fabiani, Plečnik, Vurnik in Šubic.

Ljubljana mi je zelo pri srcu že od takrat, ko sem pred skoraj petindvajsetimi leti odkril Plečnikove zaklade. Še vedno ohranja človeško merilo in izognila se je mnogim neobčutljivim komercialnim posegom 60. in 70. let (zaradi restriktivne politike – ali pomanjkanja denarja v petdeset-letnem obdobju povojne jugoslovanske države). To jo razlikuje od mnogih mest podobne velikosti s srednjeveškimi koreninami v zahodni Evropi, ki so jim takrat uničili značaj.

Načrtovani poseg v tako pomemben prostor - še več, zloraba drobnega mestnega tkiva – kar projekt Kolizej je, je nepojmljiv. Več razlogov je, zakaj ta projekt razumem kot nasilje nad mestom, preseneča pa me, da mestna uprava celo dovoljuje njegovo promocijo v takšnem obsegu in slogu, in pri tem niti ne skriva namere izčrpavanja meščanov Ljubljane.

Urbanistični razlogi proti predlagani rešitvi so očitni:
-
z načrtom se uničuje pomemben del grajene dediščine Ljubljane samo zato, da bi povečali površine pisarniških prostorov (argument, ki bi zadovoljil banke);
-
kdo bo uporabljal te pisarne, ko vemo, da sta v bližini mestnega središča vsaj dva velika projekta za gradnjo pisarniških prostorov že v razpravi (prostor železniške postaje in Masarykova cesta), in sicer na lokacijah, ki lahko bistveno bolj doprinesejo k prenovi degradiranih mestnih območij; mogoče se je Vlada pod mizo že dogovorila o preselitvi ministrstev in izpraznitvi starejših stavb, ki bi jih, morda, namenila nadaljnji rekonstrukciji?
-
kako bodo zaposleni prišli do teh novih pisarn? Čeprav so parkirišča lahko v podzemnih nadstropjih objektov, kaj bo s prometom ob konicah? Ljubljano že zdaj duši promet, takšno "zaposlitveno središče" pa bo razmere le poslabšalo;
-
če me spomin ne vara, je sama mestna uprava, pred komaj dvema letoma, v Zasnovo prostorskega razvoja MOL zapisala, da je zdajšnje tkivo središča Ljubljane treba zavarovati in tako ohraniti značaj mesta? Gotovo je, da k temu značaju pomembno prispeva tudi delo Benedicta Withalma, zato bi ga bilo treba zaščititi in ohraniti? Zakaj Ljubljana plačuje planerje, da pišejo navodila, če jih potem uprava sama ignorira?

Ali pa bo to ljubljanski Canary Wharf Tower (kot v londonskih dokih)? Načrt, ki je celo banke spravil v "bolniški stan", saj so financirale pošast, ki nikoli ni ustvarila niti toliko dohodka, ki bi zadoščal za plačevanje posojil. Ampak bankam je bilo itak vseeno; povečale so stroške varčevanja svojim strankam in majhnim investitorjem.

In zdaj še o arhitekturi. V preteklosti je bilo v Ljubljani več poskusov, da bi mestnemu tkivu dodali "moderen" pridih ali zaznamovali ljubljansko mestno silhueto z novimi poudarki. Taka je npr. Plečnikova Narodna univerzitetna knjižnica, resnično moderna stavba, ki pa vendar ohranja občutek za merilo in značaj, kar pomeni, da se je takoj "prilagodila" dodeljenemu prostoru, pozneje pa postala čaščeni del mestne slogovne matrice. In tak je tudi Nebotičnik, stavba, ki s podrobnostmi in občutkom za merilo v odnosu do sosednjih stavb kvalitetno dopolnjuje svojo okolico in je uspešno "vtkana" v rastoče tkivo mesta. Zadnji poskus, da bi dosegli nebo, je uspel Ravnikarjevim stolpom na Trgu Republike, ki sta, čeprav kratke finančne sape in znižana, vseeno ohranila ustrezno razmerje do "novega" javnega trga (danes na žalost spremenjenega v parkirišče) in na ta način postala "žariščni točki" ki označujeta administrativno središče mesta. Celo objekt Holiday Inn je bil spoštljiv do konteksta in je ohranil prosti pogled na Grad iz Gosposvetske ceste.

In Kolizej? Ne le, da predlog zavrača vsa pravila dobrega urbanističnega načrtovanja in oblikovanja povezanega z mestno obliko, je tudi zelo slab primer sodobne arhitekturne izraznosti, saj gre samo za neke vrste igro "modnih fasad" prilepljenih na škatlo pisarniških nadstropij. Če že hočemo imeti novo "moderno" (upam tudi vzdržno) arhitekturo, potem je treba poiskati in slediti primerom, ki imajo ustreznejšo obliko in arhitekturno integriteto. Za razliko od Guggenheimovega muzeja v Bilbau arhitekta Franka Gerhya, ki je bistveno prispeval k regeneraciji razpadajočega mestnega predela zunaj mestnega središča, in postal ikona rekonstrukcije opuščenega pristanišča, ali Centra Pompidou arhitektov Piana in Rogersa, ki je prav tako prenovil hirajoči predel Pariza in tako ustvaril nov javni prostor, je Kolizej integralni del središča Ljubljane. Če je treba ta obstoječi del ljubljanske arhitekturne dediščine v imenu napredka res podreti, potem naj bo to res "napredek", ne pa nekakšna imitacija zabaviščne arhitekture, ki ne prispeva niti ustrezne oblike niti kontekstualne izboljšave mestu "dragulju". Uničevanje starih, vendar spoštovanja vrednih tkiv, kakršen je Kolizej Benedicta Withalma, zahteva bodisi bolj občutljivo in kvalitetnejšo arhitekturno nadomestilo ali pa prenovo, ki bo ustrezala prefinjeni urbani arhitekturi, kakršna je bila prvotna.

Žalosten zaradi neobčutljivosti.

Richard M. Andrews
B.Arch.(Hons) M.Sc.(T&CP)

11 Cape Road
Warwick
Warwickshire CV34 4JP
U.K.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

andrej žižek
spoštuj arhitekta, 10.1. 2005, 22:03

Zelo žal mi je, da se je g. Andrews spustil tako nizko in poskuša le s par stavki razložiti nekaj, za razumevanje česar je potrebno mnogo let arhitekturne prakse.
1. Cene nepremičnin v Ljubljani nimajo neposredne veze s Kolizejem in o parkiriščih naj razpravljajo Občinski svet in Upravni organi in torej tudi to nima neposredne veze s Kolizejem. Kje in kako v mestu parkirati? Prosim, to je ena čisto druga knjiga.
2. Ravnikarjevi stolpi (?!) nikakor niso to, o čemer govori g. Andrews. Knjižnica in nebotičnik sta povsem drugačna arhitektura od nebotičnikov. Ne razumem kako je moč te tri projekte vtakniti skupaj v en odstavek.
3. Arhitektom je potrebno zaupati, saj so pogosto edina pozitivna gonilna sila znotraj procesa gradne hiše. Neutelings ima svoj renome in njegovo kompetentnost ne moramo postaviti pod vprašaj neglede na ideološke razlike ali metodo dela. Zato se mi zdi zadnji del teksta etično zelo sporen. Spoštujete arhitekta!


Matevž Čelik
...o spoštovanju, 11.1. 2005, 15:15

Gospod Žižek, ali menite da s svojo prakso res lahko tako mimogrede diskreditirate mnenje profesorja, ki že dolga leta predava urbanizem na nekaj Univerzah? Nihče ne oporeka strokovnim referencam Neutrelingsa in Riedijka. Če ste pozorno brali prispevke o Kolizeju, ste morali opaziti, da so bile problem natečajne podloge in v njih podana izhodišča.

andrej žižek
drug prispevek, 11.1. 2005, 15:45

Gospoda profesorja zelo cenim, ker sem bil njegov študent in sem se od njega zelo dosti naučil. Cenim ga enako, kot cenim Neutelingsa in co.. Vendar pa prispevek (ki mimogrede po moje ne govori o drugih prispevkih in kot takšen stoji sam za sebe) ni na nivoju profesorjeve lucidnosti, ki smo je vsi vajeni. In motijo me medijske aplikacije.
Mesto Ljubljana postaja generično. Nemogoče je smetiti po predmestju in pričakovati, da se smeti ne bodo nekega dne vrnile k nam. Kje je tukaj ekološko razmišljanje?
Investitorji ne razumejo sentimentalnosti v nas in vprašanje je, kdo nas bo zaščitil pred njihovimi neumnostmi. Zavodi za varstvo tega in onega sigurno ne, zakoni tudi ne, ker nismo pravna država. Arhitekti bodo, ker so etični in ljudje z intagriteto.
Še enkrat globok priklon pred g. prof. Andrewsom, s svojim neizmernim znanjem in humorjem je za nas zmeraj bil in je inspiracija.


davorin
komentar na g. Žižka, 11.1. 2005, 19:12

"o parkiriščih naj razpravljajo Občinski svet in Upravni organi in torej tudi to nima neposredne veze s Kolizejem. Kje in kako v mestu parkirati?" - vsak, ki se kolikor toliko spozna na bistvo urbanističnega projektiranja ve, da sta stavba in organizacija njene okolice ter umestitev obojega v prostor v veliki medsebojni odvisnosti - temu se reče lahko tudi funkcionalno pravilno urejanje sestavljenega arhitekturnega objekta, kot je mestni prostor - če arhitekt do obzorja "mestnega prostora" sploh seže in se ne ustavi že na nivoju projektiranja interiera sosedovega vikenda.
Funkcionalnemu urejanju ob bok se navezuje še estetsko arhitekturno urejanje - saj estetika vendar ni sama sebi namen!
Mesto ni samo zbirka stavb, mesto je tudi samo po sebi objekt urbanistične in vključno arhitekturne obdelave mestnega prostora po delih in v celoti in s takega aspekta je treba tudi obravnavati problem predvidene gradnje na lokaciji Kolizeja ter vse posledice tega za mesto (funkcionalne, krajinske, kulturne in estetske itd..)
Iz teksta g. Andrewsa je mogoče ugotoviti pravilno skrb za posledice argumentirano prostorsko - mestotvorno - slabega predloga.
In še:
"Investitorji ne razumejo sentimentalnosti v nas in vprašanje je, kdo nas bo zaščitil pred njihovimi neumnostmi. Zavodi za varstvo tega in onega sigurno ne, zakoni tudi ne, ker nismo pravna država. Arhitekti bodo, ker so etični in ljudje z intagriteto." - vsi arhitekti niso enako pokončni v boju za strokovno etiko, pa tudi moči nimajo, da bi se lahko uspešno postavljali po robu logiki kapitala; za to je treba močnejša sredstva, kot so na primer skupaj sprejeti strokovni in javni dogovori o funkciji in arhitekturi v prostoru na nivoju urbanističnih dokumentov mesta


Aleš Šarec
Pomembno opozorilo R.Andrews-a županji in meščanom Ljubljane, 19.1. 2005, 22:26

Priznani angleški profesor urbanizma in prijatelj Ljubljane utemeljeno in ogorčeno poudarja, da bi z Neutelings-Podreccovim Kolizejem ne le nasilno posegli v dragulj secesijske Ljubljane in še ohranjeno humano merilo srednjeveškega mesta temveč bi bilo tudi v nasprotju s pravkar (2002) sprejeto Zasnovo prostorskega razvoja Ljubljane, da je zdajšnje tkivo mestnega središča treba zavarovati in tako ohraniti značaj mesta. (Komentar: ali bomo s Strategijo prostorskega razvoja Ljubljane, ki je v izdelavi, to ključno načelo zamenjali oziroma 'ažurirali' s 'sodobno' neoliberalno politiko laissez-faire generičnega ali dinamičnega urbanizma, kakor SVA temu pravi (Delo 18.12.2004) ?
Pomembno pa je še posebej njegovo opozorilo, da je treba tako ambiciozni gradbeniški arhitekturni projekt, ki naj bi revitaliziral mestno središče in odražal naš novi 'postbronasti' čas in investicijske sposobosti, usmeriti v funkcionalni kontekst urbanističnega razvoja mesta. Ne pa, da ga obravnavamo le z vidika njegove arhitekturne in oblikovne ustreznosti na omejeni parceli, širše pa so skoraj vsa mnenja omejena le glede na njegovo pretirano gradbeno višino v gabaritu mesta med Šišenskim hribom in Gradom.
Ustreznost zelo obsežnega programa urbanih funkcij na (razmeroma majhni) parceli za Delavskim domom je z vidika (sprejete) zasnove prostorskega razvoja namreč zelo vprašljiva. Atraktivnost te lokacije je v dolgoročnem razvoju mestnega središča relativno nepomembna. Utemeljevanje ustreznosti lokacije predlaganega urbanega programa na vogalu Gosposvetske in Zupančičeva ulice z idejo, da naj bi Zupančičeva ulica od Trga revolucije proti Parmovi ulici pod železniškimi tiri postala ena izmed dveh glavnih urbanih hrbtenic mestnega središča, je povsem nerealno. Ljubljana bo težko zmogla ustrezno oblikovati celo nesporno osrednjo os mesta: Slovenska – Dunajska cesta v direktni navezavi na novi in v prihodnosti zagotovo najbolj frekventiran center Ljubljane nad/pod/ob potniški postaji Ljubljana ('Potniški center Ljubljana', PCL) na Masarykovem in Vilharjevem bulvarju. Medtem ko bo dostopnost mestnega središča z osebnimi avtomobili enkrat zelo omejena in draga bo ta center (PCL) postopno postal najboljša lokacija za trgovinske, poslovne kulturne, upravne, storitvene in podobne investicije zaradi izredno dobre dostopnosti iz celega mesta, regije in širšega prostora z udobnimi, hitrimi in cenovno ugodnimi sredstvi javnega potniškega prometa (lahek in tih mestni tramvaj, avtobusi, železnica, letalski terminal). PCL je ta trenutek nedvomno ena najbolj obetavnih lokacij za vlagatelje v središču mesta. (Dnevnik, 11.12.2004). Projekt, ki bo podobno kot že v mnogih mestih Evrope predstavljal neke vrsto 'sidro' za nadaljnji razvoj mestnega središča.

Vrsta in obseg programa ter 'simbolna' velikost objekta, kakršnega bi Prevent/Anderlič rad gradil na parceli Kolizeja, bi bil zato, kot odlična investicijska priložnost, v njegovem in v javnem interesu veliko primernejša v območju PCL - npr ob križišču Slovenske in Masarykove ceste. V predlogu zazidalnega načrta tega centra, ki ga pripravlja Mestna občina Ljubljana, Holding železnic in Javna agencija za železnice, naj bi bila najvišja stolpnica Ljubljane, kot glavni poudarek PCL (landmark) postavljena prav v tem križišču. Mestna občina, ki išče strateške partnerje za izgradnjo tega okoli 200 miljonov evrov dragega centra z vabili v Financial Timesu naj skuša pridobiti za izvedbo tega (tudi nacionalno pomembnega) projekta vendar tudi domače 'arhitekturno' ambiciozne investitorje kakor je Prevent in ga morda z ugodnejšo ponudbo mestnega zemljišča/parcele preusmeriti z Gosposvetske/Zu pančičeve na Slovensko/Masarykovo cesto.

Andrews, za razliko od večine dosedanjih razpravljavcev o Kolizeju, opozarja torej ob estetskem zlasti tudi na funkcionalni kontekst projekta posameznega objekta v javno sprejeti smeri urbanističnega razvoja ali 'arhitekturi' mest (kakor je Davorin zapisal v odličnem komentarju k komentarju ozkega g. Žižka na prispevek Andrewsa dne 7.1.05). Naloga naše stroke je usmerjati razporeditev in povezovanje različnih dejavnosti na nekem teritoriju (po starem ZureP-u: 'organizirati dejavnosti v prostoru'; žal pri nas zelo zanemarjeno strokovno področje) tako, da te funkcionirajo v sinergiji, upoštevaje seveda oblikovne, kulturne, okoljske, socialne, ekonomske in druge pogoje, danosti, potrebe, možnosti ter cilje/vizije.
Podobno, zelo enostavno povedano, kot mora arhitekt pri idejnem projektu stanovanjske hiše razporediti in povezati stanovanjske prostore tako, da je npr. jedilni prostor 'lociran' poleg kuhinje ali kopalnica blizu spalnice, ne pa ločeno od teh v drugem koncu ali nadstropju hiše. Prav tako so pomembne povezave/dostopi med prostori (dispozicija 'sob') mesta v zasnovi prostorskega razvoja, to je 'idejnem projektu' mesta. Prometna dostopnost, 'kje in kako parkirati' zato ni 'čisto druga knjiga' kakor nekateri poučujejo, temveč bistveno vprašanje, ki ga je tudi pri Kolizeju treba reševati na ravni mesta ne pa le v okviru Neutelingsove arhitekture tega objekta.
Upajmo, da bodo županja in meščani Ljubljane znali ustrezno ceniti in upoštevati ta opozorila in predloge.


Tine
Brez naslova, 28.1. 2005, 12:06

Andrej Žižek oprostite izrazu, vendar ne napenjajte se preveč. Vse kar je povedal Andrews, predvsem s stališča arhitekture je kristalna resnica. Nekaj zmot je navedel samo na začetku, ko je omenjal cene stanovanj v Ljubljani in zakaj so te visoke. Vendar tega mu ne gre zameriti, si saj kultiviran Anglež ne more predstavljati svinjarij okoli stanovanj, ki se odvijajo v Sloveniji, kjer gradbeni lobij na vse pretege skrbi, da se ne zgradi več stanovanj in na ta način vzdržuje visoko ceno svojih stanovanj .Res tudi ni da se Canary Wharfu slabo piše. To je nekaj najboljšega, kar se je Londonu zgodilo v zadnjem desetletju in če greste tja, to opazite. Popolnoma pa se strinjam z njegovo oceno arhitekture novega Kolizeja in urbanističnega konteksta ter primerjave s podobnimi projekti, ki so pripomogli k revitalizaciji mestnih četrti. In g. Čelik, jaz oporekam strokovnim referencam NRA, ne od vekomaj, nikakor, pač pa od ministrstva v den Haagu naprej.

Karl
Odmev na članek v Sobotni prilogi Dela , z dne 22.l 1.2005, 2.2. 2005, 23:25

Naslov članka:
"Prestolnica brez stolpnic"
Opredelitev v članku, da naj bi gradnja novega Kolizeja, kot je bila predstavljena v natečajni rešitvi, pomenila odločilen, psihološko pomemben preboj v stagnaciji razvoja mesta in pokazala, da je mogoče tudi v Ljubljani razmišljati velikopotezno, je demagoška in izkrivlja pomen in bistvo prostorskega urejanja mesta. Trditev, da je s pobudo za novi Kolizej »vse preveč stvari v igri« pa nedvomno drži, vendar ne v prostorskem smislu, pač pa izključno v kapitalsko špekulativnem.
Dejstvo, da je Kolizej spomeniško varstveno zaščiten, pa obenem ruiniran in kot je v članku poudarjeno, v materialnem smislu manjvreden in kot tak nevreden svoje zaščitenosti, ni v skladu s pojmovanjem pomena neke spomeniško varstvene zaščite. Če vemo, da je v Sloveniji kar nekaj skoraj popolnih ruševin (razni gradovi), ki jih kljub današnjemu stanju še vedno ohranjamo in ščitimo ter se celo trudimo, da bi jih obnovili, potem tudi današnje stanje Kolizeja ne more biti razlog za ukinitev njegove zaščite in je ta najprej pristojnost spomeniško varstvenih služb in šele nato mnenja ostalih ter investitorja. V članku je navedeno, katere vse spomeniške zaščite vredne stavbe smo v Ljubljani že izgubili, zato bi to moral biti dodatni argument, da čim bolj zaščitimo vsaj tisto malo, kar nam je še ostalo.
Mnenje, da je v svojih gabaritih na lokaciji »izoliran in zadušen« brez razvojnih možnosti pa je ob vedenju, da njegov predlagani nadomestek predstavlja bistveno in nekajkrat večji funkcionalni program, smešno, saj če naj bi funkcioniral na istem prostoru dosti večji objekt, bo še tem lažje po kapacitetah manjši z manj prostorskih potreb okoli sebe.

G. Peter Krečič v svojem članku v Sobotni prilogi oponese mestnim in državnim strukturam, da se ne odzivajo na spremembe, ki se začnejo kazati v prostoru, kar je vodilo v situacijo okoli Kolizeja in z njim vezanega natečaja. Glede slednjega bi težko rekli, da se mestne in državne strukture niso odzvale, saj so bili njuni predstavniki člani natečajne komisije. Res je sicer, da še do danes ni pojasnjeno, na katerih sejah in katera upravna telesa, tako mesta kot državnih institucij, so pripravila pooblastila svojim predstavnikom in navodila o ravnanju v zvezi z ne-upoštevanjem zaščite kulturne dediščine obstoječega Kolizeja in v zvezi z novimi prostorskimi usmeritvami, ki jih je prinesel natečajni program in obdelale natečajne rešitve mimo veljavnih in občino zavezujočih določil do nadaljnjega veljavnih prostorskih aktov. Dokler po veljavnih postopkih niso sprejeti drugačni sklepi pristojnih organov morajo namreč »vodilni mestni in državni uradniki« absolutno ščititi in uradno varovati uradno veljavna določila, sicer niso uradniki v javni funkciji.
V članku je postavljena ocena, da Ljubljana nima vizij in razvojnih sredstev ter da si mora pridobiti instrumente za načrtno ukrepanje. Ob takem stanju naj bi doživela nenadno opustelost svojega središča, kar naj bi vse presekal pogumni investitor in njegov vabljeni mednarodni arhitekturno urbanistični natečaj. Zato naj bi mesto ob »dvojnem pomanjkanju ustrezne pravne regulative« z zagotavljanjem »enakih možnosti zainteresiranim investitorjem« reagiralo razumno, ko je »načeloma podprlo ambicije investitorja«. Tem zapisanim mislim je treba nujno ugovarjati. Prvič:
Mesto ni brez obstoječe vizije niti ne brez ustrezne pravne regulative. Skladno z veljavno zakonodajo ima mesto že zdavnaj sprejet in redno dopolnjevan prostorski dolgoročni plan, ki mora biti podprt z ustreznimi strokovnimi podlagami, kar opredeljuje v mestnem središču centralno namembnost brez večjih funkcionalnih in fizičnih sprememb. S tem v skladu obstajajo tudi podrejeni izvedbeni prostorski dokumenti, ki pa še detajlneje ohranjajo obstoječe stanje v obliki spomeniško varovanega Kolizeja. Očitno je »vizija« investitorja v nesoglasju z obstoječo uradno »vizijo« mesta. Možnost sprememb vizije mesta pa je dana s pripravo novih strateških in izvedbenih prostorskih aktov, ki se v Ljubljani tudi pospešeno pripravljajo, pri čemer naj bi se glede na veljavni zakon tako imenovane »urbanistične zasnove« pripravile celo v treh variantah, kar bo omogočilo v okviru javnih obravnav soočenje različnih prostorskih vizij. S tem bo po sprejetju dana nova možnost zainteresiranim investitorjem, da uresničujejo skupaj z mestom javno potrjeno in izbrano mestno vizijo. Vse drugo pomeni »prehitevanje po desni« in je škoda o tem izgubljati toliko besed.
Za to, da je mestno središče opustelo, pa ni bilo nobene potrebe in ni krivda samo v neprimernih prostorskih aktih temveč bolj v njihovi realizaciji in gospodarski politiki mesta. Če se ozremo po drugih tranzicijskih državah in njihovih prestolnicah, se lahko kar sramujemo. Pobliže si oglejmo samo Prago, Budimpešto itd.. - krasna mesta na nivoju zahodnoevropskih prestolnic s cvetočimi, živahnimi in uglednimi središči z ohranjenimi objekti polpretekle in pretekle dobe ter razvito turistično, trgovsko in ostalo ponudbo.

Članku je priložena grafična karta z vrisanimi površinami, kjer naj bi se zgoščevala in intenzivirala izgradnja novega mestnega centra. Pri tem takoj pade v oči predel kopališča »Ilirija« in bližnjih športnih površin, ki nedvomno sodi k parkovnim površinam Tivolija kot njegovo obrobje, ne pa da bi bil intenzivno in visoko pozidan. Tudi predel okoli Kolizeja in kare med Dunajsko, Gosposvetsko in železniško progo do Bavarskega dvora sta oba že zgrajena, s solidnimi objekti, in ni logično, da bi se ju zgoščevalo z novimi visokimi gradnjami – nerealno je pričakovati, da se vse obstoječe objekte ali vsaj njihovo večino nadomesti z novimi. Edino območje iz predloga, kjer bi bilo za mesto in njegov razvoj v centru koristno, da se ga na novo in intenzivno pozida, je območje ob severnem priključku železniške proge na železniško postajo ter območje ob železniški postaji, pri čemer je pa vseeno treba obžalovati, da ni »parter« mestnega središča bolje izrabljen kot pa z železniškimi tiri. Z novimi pozidavami se lahko obenem obstoječe železniške tire uspešno vključi v mestno ponudbo kot »mestni tramvaj« kar na obstoječih linijah.


Anonimnež
Brez naslova, 4.2. 2005, 16:43

"Zakaj Ljubljana plačuje planerje, da pišejo navodila, če jih potem uprava sama ignorira?" - Uprava in Mestni svet!
Prispevek g. Andrewsa in g. Karla nakazujeta bistvo problema prostorske stihije Ljubljane in ugodno podlago za razraščanje investitorske samovolje glede uporabe mestnega prostora. Strokovno urbanistično načrtovanje je namenjeno bolj izpolnjevanju formalnih pogojev, v praksi pa se ga deloma načrtno, deloma pa zaradi nevednosti in nedopustnega nepoznavanja zakonodaje, ignorira.
Vsi vpijemo, kako se je v mestnem centru uničilo trgovino in javno dogajanje ter se vse preselilo v BTC in kako je za to krivo slabo urbanistično načrtovanje.
G. Karl opozori, da je krivda bolj v izvajanju kot v samem načrtovanju. In res:
Dolgoročni prostorski plan Ljubljane nikoli ni namenil območju BTC vloge trgovskega in razvedrilnega centra!! Na tem predelu je v dolgoročnem planu mesta še vedno predvidena samo proizvodna dejavnost - industrija. Enako je v primeru cone "Rudnik", pa tudi druge planske namembnosti iz obravnavanega dolgoročnega plana doživijo v praksi pri realizaciji investicij čudežno preobrazbo - najbolj množično v industrijskih conah ter v zelenih športno rekreativnih površinah, kjer se pojavljajo vse mogoče stavbe raznovrstnih namembnosti, ki jih plan sicer opredeljuje v drugih območjih.
V takih razmerah je res mogoč vtis, da Ljubljana nima plana, nima vizije - v resnici pa svojega plana ne izvaja, zakaj pa od njega odstopa sproti pri pripravah, potrjevanju in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov, bi bilo treba že enkrat podrobneje proučiti. Očitno vsebinska neuporabnost plana ni pravi argument, vsaj kar zadeva mestno središče in BTC ne.
V takih razmerah še takšno posiljevanje centra z nekimi plansko nedomišljenimi, ozko lokacijsko omejenimi preverbami novih mega investicij ne bo prineslo izboljšanja stanja delovanja mesta in njegovega centra. Raje se naj najprej poskrbi z raznoraznimi ukrepi, da se obstoječe mestno tkivo centra, tako kot je, obnovi, oživi tako, da bodo znova v funkciji vsi sedaj zapuščeni lokali, ki jih je vedno več, pa jih tudi novi Kolizej ne bo oživil, prej nasprotno.


Anonimnež
Brez naslova, 5.2. 2005, 12:10

Pri pripravah prostorskih izvedbenih aktov, ki so podlaga za gradnje, so vedno vključeni strokovnjaki urbanistii - arhitekti!
Ali ti sami ne upoštevajo veljavnih planskih izhodišč, kot se očita v zadnjih prispevkih, ko izdeljujejo posamezen prostorsko izvedbeni akt, in s tem kršijo pravila stroke in strokovno zakonodajo?
Za BTC je vendar izdelan PUP, ki omogoča realizacije (ali pa mogoče ne?), kakršnim smo priča, kdo ga je pa strokovno izdelal? Enako bo treba izdelati lokacijski načrt za območje Kolizeja, če se bodo želeli uveljaviti rezultati natečaja. Kdo si bo upal izdelati tak dokument mimo določil sedanjega plana oziroma ne da bi pri tem zahteval dopolnitev le-tega, če ugotovi, da je ta tozadevno pomanjkljiv? Če dolgoročni plan ne nudi ustreznih strokovnih analiz in opredelitev glede novih funkcij in povečanih kapacitet v prostoru (na primer preveritev prometne mreže na širšem območju mestnega centra in njegove okolice in potrebne ukrepe za prilagoditev novim želenim spremembam), je pomanjkljiv! Kje tu nastopi stroka in kaj v takih primerih ukrene ZAPS kot nadzornik nad strokovnim delovanjem, kaj DUPPS, kaj DAL?


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
English

na vrh