info akcije magazine id mail english
KolizejMnenjaObjectionsProjektRez. ankete
17. 2. 2005

Pomembno opozorilo R.Andrews-a županji in meščanom Ljubljane

Aleš Šarec
Priznani angleški profesor urbanizma in prijatelj Ljubljane v prispevku 'Nasilje kot javni spektakel', Trajekt, 7.1.2005, utemeljeno in ogorčeno poudarja, da bi z Neutelings-Podreccovim Kolizejem ne le nasilno posegli v dragulj secesijske Ljubljane in še ohranjeno humano merilo srednjeveškega mesta temveč bi bilo tudi v nasprotju s pravkar (2002) sprejeto Zasnovo prostorskega razvoja Ljubljane, da je zdajšnje tkivo mestnega središča treba zavarovati in tako ohraniti značaj mesta. (Komentar: ali bomo s Strategijo prostorskega razvoja Ljubljane, ki je v izdelavi, to ključno načelo zamenjali oziroma 'ažurirali' s 'sodobno' neoliberalno politiko laissez-faire generičnega ali dinamičnega urbanizma, kakor SVA temu pravi (Delo 18.12.2004) ?
Pomembno pa je še posebej njegovo opozorilo, da je treba tako ambiciozni gradbeniški arhitekturni projekt, ki naj bi revitaliziral mestno središče in odražal naš novi 'postbronasti' čas in investicijske sposobosti, usmeriti v funkcionalni kontekst urbanističnega razvoja mesta. Ne pa, da ga obravnavamo le z vidika njegove arhitekturne in oblikovne ustreznosti na omejeni parceli, širše pa so skoraj vsa mnenja omejena le glede na njegovo pretirano gradbeno višino v gabaritu mesta med Šišenskim hribom in Gradom.
Ustreznost zelo obsežnega programa urbanih funkcij na (razmeroma majhni) parceli za Delavskim domom je z vidika (sprejete) zasnove prostorskega razvoja namreč zelo vprašljiva. Atraktivnost te lokacije je v dolgoročnem razvoju mestnega središča relativno nepomembna. Utemeljevanje ustreznosti lokacije predlaganega urbanega programa na vogalu Gosposvetske in Zupančičeva ulice z idejo, da naj bi Zupančičeva ulica od Trga revolucije proti Parmovi ulici pod železniškimi tiri postala ena izmed dveh glavnih urbanih hrbtenic mestnega središča, je povsem nerealno. Ljubljana bo težko zmogla ustrezno oblikovati celo nesporno osrednjo os mesta: Slovenska – Dunajska cesta v direktni navezavi na novi in v prihodnosti zagotovo najbolj frekventiran center Ljubljane nad/pod/ob potniški postaji Ljubljana ('Potniški center Ljubljana', PCL) na Masarykovem in Vilharjevem bulvarju. Medtem ko bo dostopnost mestnega središča z osebnimi avtomobili enkrat zelo omejena in draga bo ta center (PCL) postopno postal najboljša lokacija za trgovinske, poslovne kulturne, upravne, storitvene in podobne investicije zaradi izredno dobre dostopnosti iz celega mesta, regije in širšega prostora z udobnimi, hitrimi in cenovno ugodnimi sredstvi javnega potniškega prometa (lahek in tih mestni tramvaj, avtobusi, železnica, letalski terminal). PCL je ta trenutek nedvomno ena najbolj obetavnih lokacij za vlagatelje v središču mesta. (Dnevnik, 11.12.2004). Projekt, ki bo podobno kot že v mnogih mestih Evrope predstavljal neke vrsto 'sidro' za nadaljnji razvoj mestnega središča.

Vrsta in obseg programa ter 'simbolna' velikost objekta, kakršnega bi Prevent/Anderlič rad gradil na parceli Kolizeja, bi bil zato, kot odlična investicijska priložnost, v njegovem in v javnem interesu veliko primernejša v območju PCL - npr ob križišču Slovenske in Masarykove ceste. V predlogu zazidalnega načrta tega centra, ki ga pripravlja Mestna občina Ljubljana, Holding železnic in Javna agencija za železnice, naj bi bila najvišja stolpnica Ljubljane, kot glavni poudarek PCL (landmark) postavljena prav v tem križišču. Mestna občina, ki išče strateške partnerje za izgradnjo tega okoli 200 miljonov evrov dragega centra z vabili v Financial Timesu naj skuša pridobiti za izvedbo tega (tudi nacionalno pomembnega) projekta vendar tudi domače 'arhitekturno' ambiciozne investitorje kakor je Prevent in ga morda z ugodnejšo ponudbo mestnega zemljišča/parcele preusmeriti z Gosposvetske/Zu pančičeve na Slovensko/Masarykovo cesto.

Andrews, za razliko od večine dosedanjih razpravljavcev o Kolizeju, opozarja torej ob estetskem zlasti tudi na funkcionalni kontekst projekta posameznega objekta v javno sprejeti smeri urbanističnega razvoja ali 'arhitekturi' mest (kakor je Davorin zapisal v odličnem komentarju k komentarju ozkega g. Žižka na prispevek Andrewsa dne 7.1.05). Naloga naše stroke je usmerjati razporeditev in povezovanje različnih dejavnosti na nekem teritoriju (po starem ZureP-u: 'organizirati dejavnosti v prostoru'; žal pri nas zelo zanemarjeno strokovno področje) tako, da te funkcionirajo v sinergiji, upoštevaje seveda oblikovne, kulturne, okoljske, socialne, ekonomske in druge pogoje, danosti, potrebe, možnosti ter cilje/vizije.
Podobno, zelo enostavno povedano, kot mora arhitekt pri idejnem projektu stanovanjske hiše razporediti in povezati stanovanjske prostore tako, da je npr. jedilni prostor 'lociran' poleg kuhinje ali kopalnica blizu spalnice, ne pa ločeno od teh v drugem koncu ali nadstropju hiše. Prav tako so pomembne povezave/dostopi med prostori (dispozicija 'sob') mesta v zasnovi prostorskega razvoja, to je 'idejnem projektu' mesta. Prometna dostopnost, 'kje in kako parkirati' zato ni 'čisto druga knjiga' kakor nekateri poučujejo, temveč bistveno vprašanje, ki ga je tudi pri Kolizeju treba reševati na ravni mesta ne pa le v okviru Neutelingsove arhitekture tega objekta.
Upajmo, da bodo županja in meščani Ljubljane znali ustrezno ceniti in upoštevati ta opozorila in predloge.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnež
Brez naslova, 23.2. 2005, 20:24

('Potniški center Ljubljana', PCL) na Masarykovem in Vilharjevem bulvarju. Medtem ko bo dostopnost mestnega središča z osebnimi avtomobili enkrat zelo omejena in draga bo ta center (PCL) postopno postal najboljša lokacija za trgovinske, poslovne kulturne, upravne, storitvene in podobne investicije zaradi izredno dobre dostopnosti iz celega mesta, regije in širšega prostora z udobnimi, hitrimi in cenovno ugodnimi sredstvi javnega potniškega prometa (lahek in tih mestni tramvaj, avtobusi, železnica, letalski terminal)
- KDAJ BO TO?? KOLIKO ČASA BO PCL ŽE STAL, PROMETNE PREUREDITVE PA ŠE NE BO NIKJER??.
Ali je sprememba Dolgoročnega prostorskega plana, ki uvaja novo PCL, obdelala tudi prometni vidik in faznosti (pre)ureditev?
V Strokovnih podlagah za spremembo Dolgoročnega prostorskega plana je bilo to treba storiti in pri tem bi bilo moč tudi ugotoviti iz podatkov teh strokovnih podlag, ki morajo obdelati problem na planskem nivoju - torej za širši prostor - ali bo lokacija PCL in obenem tudi bližnjega Kolizeja z novimi kapacitetami prometno zadovoljjivo urejena oz. kakšne težave lahko povzroči in katere ukrepe prometnih režimov zahteva. Kje smo to lahko videli ?
Preusmeritev investitorja na lokacijo PCL pa verjetno ne bo uslišana, saj mora investitor predvsem najprej čim bolje vnovčiti lokacijo Kolizeja, v katero je že kar precej investiral prav s tem namenom.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
na vrh