info akcije magazine id mail english
Novi ZUREPMnenja in pripombeRez. ankete
15. 7. 2005

Če ne naredimo natančne analize ZUrep-1, ne moremo popraviti napak

Miran Gajšek
Danes, 15.julija 2005 smo v časniku Delo prebrali kadrovsko sestavo in področja Vladne skupine za strukturne reforme. Trdno sem prepričan, za je tudi za urejanje prostora nujna reforma. V tej zvezi je potrebno Vladni skupini za strukturne reforme dodati (in ustanoviti) novo Skupino za urejanje prostora, katera mora biti seveda ustrezno kadrovsko zasedena.

Brez reforme urejanja prostora ni mogoča gospodarska reforma ali pa recimo spodbujanje podjetništva. V tej zvezi bom citiral Britanskega guruja podjetništva (Simon Parker, Finacne 11.julij 2005): "(Parker) Sloveniji svetuje, naj za hitrejši razvoj podjetništva naredi dvoje: zniža davke in se strateško loti vzpodbujanja infrastrukture za pomoč začetnikom, predvsem tehnološkega parka in inkubatorjev". V zvezi z davki je relevantno na primer nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Bistveno za prostor je strateško planiranje mreže tehnoloških parkov in inkubatorjev. Z drugimi besedami, država mora alocirati tehnološke parke. Ti morajo biti določeni v državnih, regionalnih in lokalnih prostorskih aktih. Prvi korak pa mora storiti država, zato ne vidim smisla v intervencijah na račun občinskega planiranja.

Tehnološki parki niso edina stvar, ki jo mora država alocirati, so pa zelo pomembna.

A) Splošne pripombe

1.
Ni obrazložitve stanja na področju urejanja prostora in razlogov za spremembo ZUreP-1. Na eni strani je res, da ima veljavni zakon o urejanju prostora mnogo pomanjkljivosti. Vendar, če ne naredimo natančne analize ZUrep-1, ne moremo popraviti napak.

2.
Narobe je, da se interventno rešuje problematika urejanja prostora samo na občinski ravni. Vsaj tri dejstva govorijo v prid bodisi interventnosti tudi za državno raven planiranja bodisi za celovito prenovo zakona: 1)anemičnost in/ali nerazvojna naravnanost SPRS, 2) nemoč ZUreP-1 kot "nadsektorskega" zakona, (na primer v Veliki Britaniji je urejanje prostora v pristojnosti ODPM (Office of Deputy Prime Minister), 3) nedorečenost regionalne ravni prostorskega planiranja, ko država ne opredeli natančno regij za prostorsko načrtovanje (seveda usklajenimi z 12 statističnimi – SKTE3 in hkrati razvojnimi regijami) in ne verificira že začetih postopkov v 8 regijah!

3.
Zelo narobe je, da se kratkoročna problematika urejanja prostora prevali na breme 192 občin. Enoletni status quo, ko ni mogoče spreminjati občinskih prostorskih planov se še vleče in kot kaže se bo še vlekel. So za to krive občine?

4.
Pri predstavljenem zakonu je narobe izrazita podrejenost Zakonu o varstvu okolja in klečeplazenje pred zdaj že znamenito Direktivo 2001/42/EC(d), ki pravzaprav govori o presoji vplivov planov in programov na okolje. Dva od štirih ponedeljkovih predstavljalcev interventnega zakona - strokovnjaka za pravo varstva okolja (dr. Pličanić in g. Pichler), sta večkrat poudarila absolutno podrejenost direktivi.

5.
Neusklajenost sektorske (in nadsektorske) v RS je velik problem. V Veliki Britaniji morajo na primer za vsak predlog novega zakona pripraviti Presojo vplivov na zakonodajo (Regulatory Impact Assessment – RIA). Kje je poanta? Če že moramo delati presojo vplivov na okolje zaradi bruseljske direktive, potem je, če ne drugega, potrebno narediti presojo, kako bo le-ta vplivala na zakonodajo. Na primer, kako bo okoljska direktiva vplivala na novi ZUREP? Za osvežitev spomina naj povem, da smo bili v Republiki Sloveniji leta 1993/94 že daleč naprej in zelo uspešni, ko smo na podlagi dveh prostorskih zakonov iz sredine 80-ih let delali CPVO za variante posegov v prostor, PVO pa za konkreten poseg v prostor; celoten postopek sem predstavil leta 2002 na ECTP seminarju v Louvain-la-Neuve v Belgiji kot Territorial Impact Assessment (avtocesta čez Trojane in avtocesta pri Mariboru).

6.
Hvalevreden je namen pomoči MOP pri pridobivanju smernic nosilcev planiranja. V praksi pa se postopek zalomi, ker po veljavnem zakonu nosilci planiranja dajo kar pač imajo. Nujna je zakonska rešitev, da morajo nosilci planiranja sami izdelati sektorske strokovne podlage in jih seveda tudi plačati. Zanima me, kje v državnem proračunu so opredeljene postavke za izdelavo nujno potrebnih strokovnih podlag vseh nosilcev planiranja?

B) Posamične pripombe

1.
2. člen; Pri prikazu stanja v prostoru je potrebno določiti, na kolikšen rok je potrebno pripraviti prikaz stanja v prostoru. Praviloma se takšen dokument zaključi srednjeročno, se pravi vsake 4 leta. Nima nobenega smisla delati prikaz stanja v prostoru, če ga ne zaključimo in oddamo.

2.
3. člen; Prostorski plan občine ne more biti hkrati strateški in ("lahko") izvedbeni akt. Če primerjamo naravo "prostorskega plana" in "prostorskega načrta" ugotovimo, da je prostorski načrt predvsem izvedbeni akt torej po prej veljavni zakonodaji PIN (LN, UN in ZN), po od januarja 2003 veljavni zakonodaji pa bodisi prostorski red bodisi OLN. Z drugimi besedami, prostorski plan kot izvedbeni akt je namenjen za PUP. Ali to pomeni, da bo na primer Mestna občina Ljubljana, katera inventivno ureja prostor z PUP, imela edinole en sam Prostorski plan in nobenega IPA?

3.
4. člen; (5. alinea). Prostorski plan ne more biti hkrati strateški in izvedbeni. Če je v enem delu tako natančen (raba tal 1:5000, idejni projekti komunalne opreme, etc …), potem ne more biti hkrati strateški. Zanima me, ali je strateškost in izvedbenost prostorskega akta inovacija delovne skupine za pripravo zakona, ali je mogoče kje v Evropi že takšen uspešen primer?

4.
5. člen; Urbanistična zasnova je temelji dokument urejanja prostora za posamična naselja. V zakonu mora biti namen in vsebina podrobno opredeljena, ne samo v dveh stavkih.

5.
9. člen; variantne prostorske ureditve je potrebno povezati s CPVO ali PVO. Z drugimi besedami, če za predlagane variante razvoja ni narejen CPVO, bomo isto delo opravili dvakrat.

6.
22.člen; protiustavno, vsebinsko nesmiselno in dolgotrajno je potrjevanje prostorskih načrtov občine (se pravi IPA) na Ministrstvu za okolje in prostor. Protiustavno je zaradi dejstva, ker so po Ustavi RS lokalne skupnosti pristojne za urejanje prostora, vsebinsko nesmiselno je, ker MOP tako ali tako potrjuje Prostorski plan občine, dolgotrajno je, ker bi MOP po grobi presoji to moral narediti vsako leto za 700-800 IPA!

7.
23.-25. člen; ni jasno ali okoljsko poročilo nadomesti CPVO? Nejasnost je tudi med CPVO in PVO. Za izvedbeni akt (kar bi naj bil "prostorski načrt") so se vedno delale "presoje vplivov na okolje" za konkretni poseg v prostor, CPVO se je dela v predhodni fazi izdelave IPA v smislu ocene (tudi okoljske) vplivov variant posegov v prostor. Nemogoče je, da bi se tako za prostorski plan kot strateški dokument (23.-25. člen) in za IPA (26.-28.člen) izdelovala Celovita presoja prostorskega načrta.

8.
29. člen: Če "prostorski red" po veljavnem zakonu pomeni "prostorski plan" po predlogu, potem velja splošna pripomba o nesprejemljivosti strateškega in izvedbenega dela v enem dokumentu.

C) Zaključki

1.
Pri Vladni skupini za strukturne reforme je potrebno dodati (in ustanoviti) novo Skupino za urejanje prostora, katera mora biti seveda ustrezno kadrovsko zasedena.

2.
Pripraviti obrazložitve stanja na področju urejanja prostora in razlogov za spremembo ZUreP-1 (in verjetno tudi ZGO).

3.
Interventni zakon mora veljati za celoten sistem urejanja prostora, torej tudi za državno raven.

4.
Regionalno raven urejanja prostora je potrebno eksplicitno uskladiti z statističnimi in razvojnimi regijami, opredeljenimi v Zakonu o statistiki in v Zakonu o spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja; to je 12 SKTE 3 regij.

5.
Interventno je potrebno reševati pripravo prostorske in projektne dokumentacije za koriščenje EU sredstev pomoči. Tudi tukaj je vloga države ključna, ne moremo vsega prepuščati občinam.

6.
Ocenjujem, da predlog "interventnega zakona" ni dovolj dobro napisan za nadaljno obravnavo.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Martina Lipnik
Strateško varovanje okolja in urbanizem - primer varstva pred hrupom, 8.9. 2005, 23:51

k trditvi9 iz 7. točke zgoraj
"7.
23.-25. člen; ni jasno ali okoljsko poročilo nadomesti CPVO? Nejasnost je tudi med CPVO in PVO. Za izvedbeni akt (kar bi naj bil "prostorski načrt") so se vedno delale "presoje vplivov na okolje" za konkretni poseg v prostor, CPVO se je dela v predhodni fazi izdelave IPA v smislu ocene (tudi okoljske) vplivov variant posegov v prostor. Nemogoče je, da bi se tako za prostorski plan kot strateški dokument (23.-25. člen) in za IPA (26.-28.člen) izdelovala Celovita presoja prostorskega načrta."

imam sledeč komentar:
V nadaljevanju prilagam izvleček iz veljavne Uredbe v zvezi z varstvom pred hrupom , ki je prenos EU direktive v slovensko okoljsko zakonodajo. Tiče se sicer varstva pred hrupom, je pa značilen primer, kako je treba v okviru EU načrtovati rabo prostora vzporedno z upoštevanjem okoljevarstvenih vidikov. Varstvo okolja namreč ni samo zaščita posameznih elementov v prostoru pred neželenimi (zatečenimi) vplivi , temveč načrtovanje v prostoru tako, da do ne želenih vplivov pride v kar najmanjši možni meri - torej preprečevanje polucij tudi (in v prvi vrsti) s pravilno urbanizacijo - že na strateškem nivoju.
O tem so bili pripravljeni v okviru EU tudi praktični primeri take obravnave kot tematske predstavitve EU zakonodaje in prakse - v primeru naselij za celotna naselja (in ne samo območja posameznih IPA).

Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju - izvleček nekaterih določil
(Uradni list RS, št. 121/04)

18. strateška karta hrupa je karta, namenjena splošni oceni o izpostavljenosti hrupu na posameznem območju zaradi različnih virov hrupa ali oceni celotne obremenjenosti s hrupom na tem območju;
20. operativni program varstva pred hrupom je operativni program varstva okolja na področju varstva okolja pred hrupom;
21. akustično načrtovanje je urejanje bodočega hrupa z načrtovanimi ukrepi, kot je na primer načrtovanje namenske rabe prostora, inženiring prometnih storitev, načrtovanje prometa, zmanjšanje hrupa z ukrepi zvočne izolacije in nadzorom virov hrupa
V. OPERATIVNI PROGRAM VARSTVA PRED HRUPOM - 7. člen
(1) Operativni program varstva pred hrupom mora vsebovati načrte ukrepov za obvladovanje problemov, ki jih povzroča zunanji hrup, in izpolnjevati zahteve iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Operativni program varstva pred hrupom se mora v primeru pomembnejšega dogajanja, ki bi utegnilo vplivati na obstoječe razmere na področju hrupa, pregledati in, če je potrebno, popraviti, in to najmanj vsakih pet let po datumu njegovega sprejema na Vladi Republike Slovenije.
VI. POROČANJE KOMISIJI EVROPSKE UNIJE - 8. člen
(1) O strateških kartah in operativnih programih varstva pred hrupom mora ministrstvo, pristojno za okolje, poročati Komisiji Evropske unije v šestih mesecih po poteku rokov iz 9. člena te uredbe.
(2) V poročilih iz prejšnjega odstavka morajo informacije iz strateške karte in povzetek operativnega programa varstva pred hrupom vsebovati najmanj podatke iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.
VII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA - 9. člen
(1) Strateško karto hrupa za poselitvena območja z več kot 250.000 prebivalci in za pomembne ceste z več kot šest milijonov prevozov vozil letno, za pomembne železniške proge, ki imajo več kot 60.000 prevozov vlakov letno, in večja letališča je treba izdelati najkasneje do 30. julija 2007 za stanje obremenjenosti okolja s hrupom v prejšnjem koledarskem letu.
(2) Strateško karto hrupa za poselitvena območja, pomembne ceste, pomembne železniške proge in za vsa večja letališča je treba izdelati najkasneje do 30. julija 2012 in nato vsakih pet let za stanje obremenjenosti okolja s hrupom v prejšnjem koledarskem letu.
(3) Operativni program varstva pred hrupom je treba najkasneje do 18. julija 2008 sprejeti za:
– območja naselij blizu pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno, pomembnih železniških prog z več kot 60.000 prevozov vlakov letno in blizu večjih letališč,
– poselitvena območja z več kot 250.000 prebivalci, v katerem je treba zagotoviti varstvo pred povečanjem hrupa na mirnih območjih.
(4) Operativne programe varstva pred hrupom, ki obravnavajo načrte ukrepov za obvladovanje problemov na območjih, kjer se ugotavlja preseganje mejnih vrednosti, določenih za kazalce hrupa, na poselitvenih območjih in za emisije hrupa, ki ga povzročajo pomembne ceste ali pomembne železniške proge, je treba sprejeti najkasneje do 18. julija 2013.

PRILOGA 5 - ZAHTEVE PRI IZDELAVI OPERATIVNIH PROGRAMOV VARSTVA PRED HRUPOM
Operativni program varstva pred hrupom mora vključevati najmanj naslednje elemente:
- ovrednotenje ocenjenega števila ljudi, ki so izpostavljeni hrupu, identifikacijo problemov in razmer, ki jih je treba izboljšati,

- zapis organiziranih javnih predstavitev in posvetovanj,

- vse veljavne ukrepe za zmanjšanje hrupa in vse projekte, ki so v pripravi,

- ukrepe, ki jih nameravajo pristojni organi sprejeti v naslednjih petih letih, vključno s kakršnimikoli ukrepi varovanja mirnih območij,
- dolgoročno strategijo,
Ukrepi, ki jih nameravajo pristojni organi sprejeti na področjih znotraj svoje pristojnosti, lahko na primer vljučujejo:

- načrtovanje prometa,

- načrtovanje namenske rabe prostora,

PRILOGA 6 - PODATKI, KI JIH JE TREBA POSLATI KOMISIJI EVROPSKE UNIJE

Komisiji Evropske unije je treba poslati naslednje podatke:

1. Za poselitvena območja:

1.1. Jedrnat opis poselitvenega območja: lokacija, velikost, število prebivalcev.

1.2. Pristojni organ.

1.3. Programi varstva pred hrupom v okolju, ki so bili izpeljani v preteklosti in sedanji ukrepi na področju hrupa.

Pri grafični predstavitvi morajo strateške karte prikazati vsaj konture 60, 65, 70 in 75 dB.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Narobe je, da se interventno rešuje problematika urejanja prostora samo na občinski ravni.

na vrh