info akcije magazine id mail english
Novi ZUREPMnenja in pripombeRez. ankete
15. 7. 2005

Država bo z zakonom omejila pristojnosti občin na področju spodbujanja lokalnega razvoja

doc.dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews, direktorica Urbanističnega inštituta RS
Na Urbanističnem inštitutu RS pozdravljamo napore Direktorata za prostor, da poskuša izboljšati stanje urejanja prostora tudi s spremembami področne zakonodaje. Po seznanitvi z osnutkom zakona pa menimo, da niti vsebinsko niti terminološko ne ustreza že doseženim standardom v Sloveniji, niti ni usklajen z dognanji stroke in z dokumenti na področju urejanja prostora v EU. V nadaljevanju so navedene splošne in vsebinske pripombe na Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora, ki so jih pripravili sodelavci Urbanističnega inštituta RS.

Predlagani Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora (v nadaljevanju interventni zakon) vnaša spremembe v veljavni Zakon o urejanju prostora (ZUreP) brez podrobne analize uspešnosti in učinkovitosti izvajanja ZUreP-a. Podrobna analiza, v katero bi bili vključeni vsi relevantni deležniki - strokovna javnost, resorna ministrstva, občine, regionalne razvojne agencije, nevladne organizacije in drugi subjekti, ki sodelujejo pri pripravi prostorskih dokumentov na različni teritorialnih ravneh - bi lahko dala ustrezno osnovo za razmišljanja o učinkovitosti ZUreP-a. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, v kolikšni meri bi bila takšna celovita analiza reprezentativna glede na sorazmerno kratek čas veljavnosti ZUreP-a. Prekratek čas veljavnosti ZUreP-a in umanjkanje omenjene analitične podlage predstavljata resno oviro za pripravo objektivnih in strokovno utemeljenih predlogov za interventno spremembo. Ob tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se je že začela priprava različnih prostorskih dokumentov, skladnih z veljavnim ZUreP-om - regionalne zasnove prostorskega razvoja, državni lokacijski načrti, strategije prostorskega razvoja občin. Ustavitev priprave bi prav gotovo povzročila precejšnjo gospodarsko in družbeno škodo ter izgubo zaupanja številnih deležnikov - ki so bili aktivno vključeni v pripravo teh dokumentov - v državo.

Kljub sorazmerni zapletenosti in pretirani formaliziranosti je veljavni ZUreP ponudil do neke mere notranje zaokrožen sistem prostorskega načrtovanja in ostalih prostorskih ukrepov na treh teritorialnih ravneh - državni, regionalni in lokalni. Predvideni prostorski dokumenti na vseh treh teritorialnih ravneh so znotraj sedanjega zakonskega okvira medsebojno povezani in skladni. Uvajanje sprememb le v okviru urejanja prostora na lokalni ravni, ne da bi se sočasno uvedle spremembe na ostalih dveh ravneh, je metodično nekorektno in nedopustno. Vsebinske in postopkovne povezave predlaganih prostorskih planov občin z nadrejenimi prostorskimi dokumenti - Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Prostorski red Slovenije, državni lokacijski načrti, regionalne zasnove prostorskega razvoja (v pripravi) - niso opredeljene. Splošni vtis, ki veje iz predlaganih členov interventnega zakona, je, da se vzpostavljajo sistemski pogoji za to, da bo Vlada RS - predvsem preko postopkovnega mehanizma sprejemanja predlaganih prostorskih planov občin in ob predlagani možnosti izdajanja gradbenih dovoljenj le na osnovi prostorskih planov - dobila možnost neposrednega vplivanja na vsebino dokumentov in poseganja v prostor (mimo hierarhično nadrejenih prostorskih dokumentov). Na ta način se bo zmanjševal pomen in vloga občin pri prostorskem načrtovanju ter uveljavljanju prostorskih ukrepov na svojem teritoriju. Obenem bo država s tem posredno omejila uveljavljene zakonske pristojnosti občin na področju spodbujanja lokalnega razvoja in relativizirala načelo subsidiarnosti. Morebitna uveljavitev predlaganega interventnega zakona bi posredno negativno vplivala tudi na uveljavljanje lokalne samouprave na regionalni ravni in bi še bolj okrepila voluntaristični vpliv Vlade RS pri usmerjanju gospodarskega, prostorskega in regionalnega razvoja na državni, regionalni in lokalni ravni.

Nenazadnje se ne moremo strinjati s postopkom priprave predloga, ki je bil premalo transparenten, ni omogočal ustrezne javne razprave, argumentacije rešitev ipd. Predlog je tudi nekonsistenten in vsebuje vrsto pravopisnih (ali strokovnih?) napak. Razen slabega vtisa to lahko povzroči tudi nerazumevanje vsebine in zmedo, kar je za Zakon povsem nedopustno.

Vsebinske pripombe:

1.
Neusklajeno poimenovanje (in vsebina) dokumentov na občinski, regionalni in državni ravni bo povzročalo težave pri medsebojnem usklajevanju dokumentov in preverjanju njihove usklajenosti. Uporaba izrazov občinski plan / občinski načrt za različna dokumenta bo verjetno povzročala zmedo in težave pri ločevanju.

2.
Prikaz stanja prostora: po predlogu Zakona je prikaz stanja del plana. Če se prikaz stanja ves čas posodablja - ali to pomeni, da se 'ves čas' spreminja plan? Ali je treba spremenjeni prikaz stanja sprejemati po postopku sprejemanja plana? Kako se zagotavlja usklajenosti prikaza stanja z evidencami sektorjev? Predlagamo, da se Prikaz stanja nadomesti z informacijskim sistemom za urejanje prostora na ravni občine in države.

3.
Predlog Zakona reducira prostorsko planiranje na planiranje poselitve in infrastrukture. Vse druge spremembe v prostoru so prepuščene sektorjem. Predlagamo, da se kot sestavni del vseh dokumentov obravnava tudi krajina.

4.
Osnutek plana: ni jasno kaj je to, oziroma, kako podroben (dokončen) je ta dokument. Pripravi se le na osnovi stanja (!!!!!) in potreb. Kaj se je zgodilo s strokovnimi podlagami? Kako se razvojne potrebe uskladijo z okoljskimi/prostorskimi omejitvami? Kako se konfliktne razvojne potrebe uskladijo med seboj?

5.
Zakon prinaša občutno nižanje sedanjega standarda sodelovanja javnosti, omejuje možnost javne razprave in usklajevanja interesov. Vloga prostorske konference je tako omejena na poštni nabiralnik želja, ki se ali pa se ne upoštevajo po prosti presoji (??) pripravljalca plana, brez zahteve po kakršni koli argumentaciji.

6.
Smernice se pridobivajo šele na osnovi pripravljenega osnutka plana, kar pomeni, da je lahko usklajevanje zgolj simbolično, oziroma omejeno na potrjevanje skladnosti z zakonskimi določili, kar je daleč od kakršne koli optimizacije in iskanja dobrih rešitev.

7.
Nadzor države nad občinskim planiranjem se je razširil na vse prostorske dokumente, brez jasnih meril, na osnovi katerih se plani/načrti potrjujejo oziroma zavrnejo. Merila, ki so navedena v členu 13 (4.alineja), so absurdna. Poleg pričakovanih časovnih zapletov to pomeni tudi (pre)veliko diskrecijsko pravico državnih uradnikov in obilo prostora za pritiske in lobiranje.

8.
Celovita presoja vplivov na okolje. Začetek CPVO šele po izdelavi osnutka plana ni v skladu z EU direktivo, ki priporoča sočasno pripravo presoje in plana.

Pripombe na posamezne člene predloga Zakona:

9.
Točka 3 v 4. členu odloka je nekonsistentna, saj vemo kaj je namenska raba, operativni del plana pa mora odražati interese države, lokalnih skupnosti in drugih uporabnikov prostora glede usklajenega razvoja v prostoru, vsebovati mora tudi varstvene in druge vidike. Torej ne sme temeljiti le na določitvi območij namenske rabe za izvajanje gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, infrastrukturo za opravljanje lokalnih javnih služb (kje je država?) in lokalnega grajenega javnega dobra ter razvoj in urejanje naselij (kje so drugi elementi planiranja?).

10.
V točki 4 v 4. členu odloka je predvideno, da se v prostorskem planu opredelijo območja, za katera se bo pripravil podrobnejši prostorski načrt. Po našem mnenju je to določilo preveč togo in ne omogoča občinam, da bi sprejele sklep o izdelavi prostorskega načrta tudi za območja, za katera le-ta ni predviden ni predviden v planu, situacija na terenu pa zahteva izdelavo podrobnejšega izvedbenega akta.

11.
Izvedbeni del prostorskega plana naj bi določil območja oziroma enote urejanja, za katera je možno pridobiti gradbeno dovoljenje na podlagi prostorskega plana. Iz navedenega ni razvidno, za katera območja gre, ne glede na to pa bi moral biti izvedbeni del plana dovolj natančen, vsaj toliko kot je izvedbeni akt. Zavedati se je potrebno, da bi v tem primeru moral pripravljalec plana razpolagati z dovolj natančnimi podatki o nameravani gradnji in o drugih pogojih za poseg v prostor, kar pa je malo verjetno.

12.
Določilo 5. člena, da se urbanistična zasnova izdeluje za središča občin in naselja, kadar se planira njihova širitev ali prenova je preveč togo, saj za vsak sedež občine ali naselje, kjer bomo pozidali nekaj parcel, ne bomo izdelovali urbanistične zasnove. Urbanistična zasnova je planski dokument in se naj izdela za območja, kjer pričakujemo večji razvoj.

13.
Določilo 6. člena, da je širitev naselij zunaj obstoječih naselij dovoljeno le z zgoščevanjem in aktiviranjem prostih in degradiranih površin je preveč enostransko in ne upošteva dejstva, da občina nima inštrumentov za aktiviranje prostih površin znotraj naselja. Poleg tega ne upošteva razpršene gradnje kot tipičen poselitveni vzorec in gorskih kmetij, kjer ni možno plansko opredeliti smeri širitve kmetije (določiti stavbna zemljišča) za 10 ali več let vnaprej. To področje je bilo bolje obdelano v določilih državnega plana in prejšnjih zakonih.

14.
Splošna pripomba na postopek priprave prostorskega plana je, da je predolg, zapleten in s preveč pristojnostmi posameznih ministrstev in vlade. Vloga ministrstev bi morala bili le v ugotavljanju, ali plan upošteva določila državnega plana in ali predvideni posegi niso v nasprotju s sprejetimi državnimi in drugimi usmeritvami (razvojni in varstveni vidik). Shema, ki prikazuje pripravo in sprejemanja plana je zavajujoča, saj ne vsebuje postopka priprave in sprejemanja celovite presoje vplivov na okolje, ki po grobih ocenah traja najmanj 6 mesecev. Sporna je tudi vloga MOP ARSO pred potrditvijo prostorskega plana na vladi, saj je ARSO moral dati svoje strinjanje že v fazi mnenj na predlog PP.

15.
V 7. členu verjetno ni mišljen osnutek plana kot smo ga pripravljali po starih zakonih, ampak nekak zbir urejenih podatkov o prostoru ter razvojnih potrebah. Pri tem bi bilo smiselno upoštevati tudi zadnje spremembe prostorskih planov, ki so jih občine pripravile in sprejele v zadnjih letih in v katerih so že opredeljene površine za dolgoročni razvoj in druge elementi razvoja v prostoru, za kar so bila pridobljena vsa potrebna soglasja. Pozabiti na to je nesmiselno, bi bilo pa smotrno veljavni prostorski plan ponovno pregledati in v delu, ki ustreza, tudi vključiti v nova gradiva. Na tako dopolnjen zbir podatkov bi nosilci urejanja prostora oblikovali smernice.

16.
V 10. členu je predvideno, da ministrstvo usklajuje smernice z ministrstvi, kar je zelo dobro, pri tem pa bi morala obvezno sodelovati tudi občina. Saj le ona lahko zagovarja in utemeljuje svoje interese v svojem prostoru. Po uskladitvi smernic lahko občina pripravi "pravi" osnutek oziroma predlog prostorskega plana.

17.
V 12. členu je potrebno zapisati, da občina pripravi predlog prostorskega plana na podlagi smernic in smiselnem upoštevanju pripomb in predlogov javnosti, saj iz izkušenj vemo, da vseh pripomb pač ni možno upoštevati.

18.
V 13. členu je sporna določba, da vlada preveri kako so bile vključene pripombe javnosti in s tem presega vlogo vlade, ki je omejena zgolj na preverjanje usklajenosti občinskega plana z državnim. Samo občina lahko presodi, ali so pripombe javnosti v interesu občine, kajti vlada ni in ne more biti v celoti seznanjena z razmerami in interesi v prostoru posamezne občine.

19.
Sporna in nesprejemljiva je določba, da v primeru zavrnitve sklepa pritožba ni možna, to praktično pomeni, da se celoten proces prenese na drugo stopnjo, kar zavre in podaljša celoten postopek sprejemanja plana. Smiselno bi bilo, da občina ponovno usklajuje nerešene in neusklajene vsebine z ministrstvom oziroma z ministrstvi.

20.
V 19. členu je naveden osnutek prostorskega načrta (podobno kot pri prostorskem planu), verjetno pa je mišljen zbir podatkov o lastnostih prostora in predlaganih ureditvah in ne osnutek izvedbenega akta, kot smo ga poznali v prejšnjih zakonih.

21.
Iz 3. točke 19. člena ni razvidno, kaj pomeni, da nosilci urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov. Nosilci urejanja prostora morajo dati v smernicah podatke iz svojih evidenc ter ocene in usmeritve, ki jih mora pripravljalec načrta upoštevati.

22.
Točka 2 v 22. členu predvideva usklajevanje predloga prostorskega načrta z mnenji nosilcev planiranja, kar je nesprejemljivo. Pripravljalec načrta namreč mora neskladnost smernic z željami in potrebami v prostoru uskladiti takoj ko jih prejme, ne pa, kot je predvideno, prvo pripravi predlog načrta, potem pa ga usklajuje z nosilci planiranja.

23.
Ne strinjamo se z določilom 3. in 4. točke 22. člena, ki predvideva potrditev prostorskega načrta na ministrstvu. Pred sprejemom prostorskega načrta je potrebno pridobiti mnenja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora, zato je potrditev ministrstva nepotrebna in odvečna, povečuje vlogo ministrstva pri načrtovanju posegov in ne nazadnje podaljšuje postopek sprejemanja načrta. Ne smemo pozabiti, da ministrstvo kadrovsko (številčno in referenčno) ni usposobljeno za ta dela.

24.
Prav tako, kot pri sprejemanju prostorskega plana je tudi pri sprejemanju prostorskega načrta sporna in nesprejemljiva določba, da v primeru zavrnitve sklepa pritožba ni možna. To pomeni, da se celoten proces prenese na drugo stopnjo, kar zavre in podaljša celoten postopek sprejemanja načrta.

25.
Točka 1 v 26. členu je nedorečena, saj predvideva izdelavo celovite presoje vplivov na okolje tudi za prostorske načrte. Seveda, če le-ta ni pripravljena v prostorskem planu, če pa je, pa se presoja le podvaja. Poleg tega pa je potrebno za določene objekte in ureditve pripraviti tudi presojo vplivov na okolje po zakonu o varstvu okolja. Te stvari bi bilo smiselno uskladiti in podrobneje urediti.

26.
V 30. členu je napačno določilo, kaj je nezazidano stavbo zemljišče. Prostorski plan opredeljuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Nezazidano stavbo zemljišče je zemljišče, ki je po določilih prostorskega plana zazidljivo, ni pa pozidano, oziroma je na njem možna gradnja.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Po seznanitvi z osnutkom zakona menimo, da niti vsebinsko niti terminološko ne ustreza že doseženim standardom v Sloveniji, niti ni usklajen z dognanji stroke in z dokumenti na področju urejanja prostora v EU.

na vrh