info akcije magazine id mail english
Novi ZUREPMnenja in pripombeRez. ankete
20. 7. 2005

Kdo je po novem sploh izdelovalec prostorske dokumentacije?

Katedra za prostorsko planiranje FGG Ljubljana
Člani Katedre za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (KPP) izražamo začudenje nad hitrostjo sprememb zakonodaje s področja urejanja prostora in dejstvom, da ni bilo širše strokovne razprave in sodelovanja širšega kroga strokovnjakov. Posebej razočarani smo nad dejstvom, da ni bilo niti izražene volje za odprto demokratično razpravo. Še toliko bolj, ker je katedra (in IPŠUP) opozarjala na pomanjkljivosti veljavnih zakonov in smo prepričani, da bi bili naši predlogi in predlogi strokovnjakov z drugih institucij in področij konstruktivni. MOP oz. predlagatelji so napravili strateško napako, da so predloge sprememb zakonov ustvarjali v povsem zaprtem krogu.

Prav je, da se temeljni zakon spreminja, če je ugotovljena njegova neizvedljivost in nedorečenost. Če so spremembe interventne narave, usmerjene v reševanje situacije, do katere so pripeljale določene zakonske določbe iz veljavnega zakona, naj te ne posegajo v osnovno strukturo sistema urejanja prostora, ampak naj rešujejo samo konkretna neskladja. Če je potrebna celovita sprememba sistema, se tega ne rešuje z interventnim zakonom, ampak s temeljito prenovo celotne zakonodaje, ki ne more biti napisana in sprejeta čez noč. Zakon mora biti trden, celovit, trajen oziroma imeti vsaj ambicijo da je tak. Že naslov interventnega zakona pa kaže na dodatno nedorečenost, delnost ("nekaterih", "določenih" vprašanj...). Kot tak pa ne bi smel posegati v terminologijo in temelje sistema urejanja prostora.

Predlog interventnega zakona ne postavlja jasne ločnice med dolgoročno – strateško in kratkoročno – izvedbeno ravnijo načrtovanja. Ukinitev strategije prostorskega razvoja občine je nesprejemljiva. Vsaj glavni obrisi dolgoročnega plana občine bi morali ostati, pa čeprav v istem dokumentu. Predlagana rešitev ne rešuje zaznanega problema med potrebami velikih, mestnih in na drugi strani malih občin.

Potrebno bi bilo uzakoniti obveznosti občine ali regije, ki izhajajo iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije, torej vertikalno hierarhično usklajenost prostorskih aktov. Iz predloga ni razvidno, kakšen bo odnos med prostorskim redom Slovenije in prostorskim planom/načrtom. Planska raven je preohlapna za dovoljevanje posegov v prostor, pa čeprav na podeželju. To, da si MOP pridržuje izključno pravico in dolžnost usklajevanja med sektorji pomeni, da se načrtovanju odvzema ključni del sinteze, ki največkrat izhaja tudi iz presoje bolj pomembne prostorske ureditve napram manj pomembnih interesov sektorjev. Naloga načrtovalca (Kdo je po novem sploh izdelovalec prostorske dokumentacije?) je uskladitev smernic mnenjedajalcev oz. sektorjev v cilju najbolj kompozicijsko, gospodarsko, socialno, okoljsko kvalitetne sinteze. Edino v primeru konflikta med zakonsko podprtimi zahtevami v sektorju bi MOP nastopal kot arbiter, pri čemer občina v nobeni fazi ne bi smela biti izključana iz postopka.

V predlogu je zelo zminimalizirana vloga javnosti v procesu prostorskega načrtovanja. Mogoče res nista vedno nujno potrebni dve konferenci, vsekakor pa vsaj ena nekje "na sredi" postopka, najbolje po izdelavi osnutka ali ob njegovi izdelavi. Na konferenco naj se v tem primeru že pride s prostorskimi zasnovami (predlogi, koncepti, dilemami…)

Pisanje pripomb k posameznim rešitvam v predlogu interventnega zakona ali komentarjev k posameznim členom se nam v tem trenutku ne zdi smiselno. Ob spremembah zakonodaje bi bilo bolj smiselno razmisliti o nadaljnji uporabi nekaterih strokovno že uveljavljenih izrazov. Zato navajamo samo nekaj možnih rešitev.

Predlagamo izraza "prostorski načrt občine – strateški del in izvedbeni del" za skupen akt ali pa "dolgoročni prostorski načrt" in "detajlni načrt rabe zemljišč" v primeru dveh aktov. Namesto z izrazom "prostorski načrt" bi bilo bolje če bi novi predlog sedaj veljavni "lokacijski načrt" nadomestil z dobro znanimi, uveljavljenimi poimenovanji: zazidalni načrt, načrt (mestne) prenove, sanacijski načrt, načrt infrastrukture. Priložnost je tudi zamenjati nerodna izraza urbanistična (ali regionalna) zasnova z urbanističnim načrt, regionalni načrt. (Zasnovo celo težko prevajamo, saj ne gre samo za koncept, layout!).

prof. dr. Andrej Pogačnik
izr. prof. dr. Anton Prosen
v. pred. mag. Alma Zavodnik Lamovšek
as. mag. Mojca Foški
as. Tadej Žaucer

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
To, da si MOP pridržuje izključno pravico in dolžnost usklajevanja med sektorji pomeni, da se načrtovanju odvzema ključni del sinteze, ki največkrat izhaja tudi iz presoje bolj pomembne prostorske ureditve napram manj pomembnim interesom sektorjev.

na vrh