info akcije magazine id mail english
PorotaUpravljanje prostoraIntervjuRez. ankete
12. 3. 2004

Kam postaviti umetniške akademije, kam džamijo?

Aleš Šarec, nekdanji mestni urbanist
Ljubljanski politiki in mestni urbanisti trdijo, da v območju mestnega središča ni dovolj velikega zemljišča, ki je potreben za zgraditev novih prostorov umetniških akademij. Prostora ni (več) na optimalni lokaciji Mladike na Metelkovi, niti v območju tovarne Rog zaradi varovanja dediščine, niti ni sprejemljiva v območju bivših ljubljanskih klavnic, še manj pa kje drugje v širšem območju mestnega središča. Prostor za nove akademije so našli šele v 'predmestju' ob Litostroju ali pa v Domžalah.

Ali res v mestnem središču ni primerne lokacije za to izrazito 'centralno' dejavnost'? Strokovna vest mi narekuje, da v aktualni javni razpravi pristojne javno vprašam: zakaj umetniške akademije ne bi mogle biti postavljene v vzhodnem delu kareja med Masarykovo in Vilharjevo cesto v območju predvidene razširitve mestnega središča - na oziroma ob bodočem multifunkcionalnem Potniškem centru Ljubljana (PCL) ter v nad- ali podzemni povezavi tudi z dejavnostmi ob Metelkovi? Podobna ideja je bila predlagana v eni od boljših programskih zasnov v lanskem urbanističnem natečaju za PCL, ki pa jo žirija žal ni spoznala za vredno priznanja. Na to rešitev opozarja G. Košak tudi v Delu, 29.11..

V urbanistični zasnovi mestne četrti PCL je poudarjeno izhodišče, da je treba na to območje locirati ne le novi ljubljanski potniški terminal vseh vrst prometa temveč tudi gospodarske in storitvene dejavnosti, vključno kulturne in izobraževalne funkcije (multimedijske, razstavne, koncertne in druge prostore v te namene) – kakršne naj bi imele tudi akademije. Z neposredno navezavo teh dejavnosti na PCL naj bi bila, po zgledu mnogih mest zahodne Evrope, vzpostavljena njihova dobra dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi ne le z območja mesta temveč tudi iz regije in širšega prostora Slovenije (in s tem okoljska in gospodarska razbremenitev prometa z osebnimi avtomobili). Predvsem pa bi bile tkim. eksterne koristi multiplikativnih pozitivnih vplivov pomembnih mestotvornih funkcij umetniških akademij na tej lokaciji za razvoj vrste drugih dejavnosti v mestnem središču in njegove revitalizacije več kot dobrodošle in v javnem interesu ne le Mestne občine Ljubljana temveč tudi osrednje slovenske regije in države. V situaciji ko srce/center Ljubljane, regije in države izgublja svojo vlogo zaradi laise-fair izgradnje izvenmestnih centrov in vse slabše prometne dostopnosti, bi morala tudi državna politika in prostorska stroka z vsemi sredstvi omogočiti lociranje centralnih dejavnosti tja kamor po svojih funkcijah spadajo: v mestno središče.

Vizija Ljubljane je izrabiti potencialne možnosti njene geopolitične lege na križišču petega in desetega transevropskega prometnega koridorja za razvoj mesta v pomembnejše gospodarsko in kulturno središče (gateway) med jugozahodno in vzhodno ter srednjo in jugovzhodno Evropo. To vlogo bo Ljubljana in Slovenija uspešneje razvijala z ustrezno umestitvijo tudi mednarodnih funkcij dejavnosti v PCL, ki bo z bodočimi hitrimi železniškimi in drugimi povezavami direktno in udobno povezan z Evropo in svetom. Med te funkcije sodijo nedvomno tudi dejavnosti umetniških akademij če naj bodo te aktivno vključene v širši kulturni prostor.

Podobna načela prostorske organizacije funkcij mestotvornih urbanih dejavnosti bi morale veljati tudi pri odločanju o lokaciji islamskega verskega in kulturnega centra (džamije). Ta ne sodi na rob mesta, v bližino odlagališča odpadkov, s slabo prometno dostopnostjo in brez vsake možnosti sinergije z drugimi centralnimi urbanimi funkcijami Ljubljane. Funkcije tega centra spadajo ne glede na njegov verski značaj, podobno kot drugi verski in kulturni objekti, v območje mestnega središča. Tako kot se je odločno zavzel tudi četrtni svet Trnovo ('Džamija naj bo v jedru mesta', B. Tavčar, Delo, 29.11.). Lokacija tega centra v načrtovani severovzhodni del območja PCL ob Vilharjevi cesti bi v bodočem, verjetno 'globaliziranem' multikulturnem okolju tega območja, omogočila konstruktivno vključitev, preplet, obogatitev in dobrodošlo interakcijo njegovih dejavnosti z drugimi centralnimi funkcijami Ljubljane na mestni, regionalni in državni ravni. Na tem mestu bi v višinsko mešanem grajenem okolju lažje kot drugje prilagodili ljubljanski arhitekturni tradiciji tudi gradbene gabarite džamije (minaret, kupola) in njihov simbolni pomen. Lokacija v bližini potniškega terminala bi bila prometno vsestransko dostopna tudi iz širšega mednarodnega prostora. Prednost, ki ni zanemarljiva.

Reševanje vprašanj alociranja dejavnosti v mestni organizem naj vendar sledi strokovnim kriterijem urbanističnega načrtovanja o zakonitostih medsebojne odvisnosti, sinergije in gospodarnosti funkcioniranja dejavnosti glede na njihove učinke na celovit razvoj arhitekture mesta, regije in okolja. Umestitev umetniških akademij in islamskega verskega in kulturnega centra (džamije) v razširjeni kompleks mestnega središča ob potniškem terminalu Ljubljana bi optimalno sledila tem usmeritvam politike prostorskega razvoja mesta in Slovenije. V prostorskem izvedbenem aktu (PUP-u) za območje PCL, ki je prav sedaj v pripravi, naj se določi konkretni prostor in pogoje za oblikovanje arhitekture in izgradnjo teh objektov.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Rasto Kirn
PCL, 15.3. 2004, 17:27

Malce sem iz konteksta, pa vendar: za ureditev ljubljanskega potniskega centra se pripravlja PUP? Kaj narocniku ni dovolj odlocba Ustavnega sodisca st. U-I-227/00-56 (14. februar 2002)? Bo res za kompleks objektov mestnega pomena zadoscala lokacijska dokumentacija ali...?

Res prosim za komentar! Sem z dezele, tu "bijemo bitko in prepricujemo" investitorje za dosti manjse posege. Smo res bolj papeski od papeza?


Aleš Šarec
Odgovor Rasto Kirnu, 17.3. 2004, 15:41

Za Potniški center Ljubljana (območje med Masarykovo, Vilharjevo, Slovensko cest in Šmartinskim podvozom) se sedaj vendarle priravlja zazidalni načrt in ne PUP, kakor je bilo prvotno predvideno. In čemur smo nasprotovali. Se strinjam z vami, da se tudi manjše posege v prostor kot je PCL ne bi smelo dovoljevati le na podlagi PUP-ov.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek je Aleš Šarec objavil v Sobotni prilogi Dela, 6. decembra 2003, kot odgovor na prispevek 'Urbani prostor brez sinergijskih konceptov'.

na vrh