info akcije magazine id mail english
PorotaUpravljanje prostoraIntervjuRez. ankete
5. 5. 2005

Butec City

Gorazd Suhadolnik
Takrat so bila še javna skladišča: med dolgimi sivimi halami so dedci v modrih haljah z odsluženimi avtomobilskimi gumami postavili progo za gokart, mi pa smo stali čim bližje in navijali za svoje izvoljence. Tako ljuba sta mi bila le še speedway na šišenskem stadionu in hokej v tivolski dvorani.

Rast BTC-ja me je pustila ravnodušnega kar nekaj let, potem sem končno zašel v razvpito halo A. Saj se je dalo najti kaj uporabnega, celo koristnega, ampak to ni moglo odtehtati muke zaradi nepregledne ponudbe šare in bezljanja mrzlične množice. Raje si stvari ogledujem in kakšno tudi kupim na delovno popoldne v opustelem, nekoč tako obleganem središču Trsta. Tudi tam so trgovci ubogi, ker so jim kupci pobegnili v lokalni BTC nad pristaniščem.

Seveda ne gre zaradi moje ignorance BTC-ju nič slabše. Nasprotno, tako poln je, da ga kar razganja od dogajanja. Postal je novo mestno središče: sicer s kopico pomanjkljivosti in brez urbanega okusa, a s svojo ogoljeno funkcionalnostjo, ki stopi medlo voljo v frigidnost zapravljanja. Če ne kupuješ, nimaš tam kaj iskati. Pločniki so nepomembni, ker vsi prihajajo z avtomobili. Zelenic in dreves ni, ker jih ne prodajajo. Potrošniki se vdano prepuščajo razstavi obilja in čezmerne porabe, potešitve pa od nikoder.

Poznam ljudi, ki iz principa ne hodijo v Kolosej. Tudi sam sem se obiral, preden sem si šel tja ogledat film in ugotovil sem, da Kolosej ni le sesul mestnih dvoran, marveč je tudi dokončno spremenil kulturo ogledov. Naj bo film še tako neprivlačen za množico, v dvorani se vselej najdejo težaki, ki se pač zabavajo s svojo hrano, pijačo in čvekanjem; za njih je film le zapravljena vstopnica.

Potem pa nekega dne potrebuješ vijak; iz starega središča so jih načrtno, proti duhu konkurenčnosti izgnali. Na tržnici, ki je Plečnik ne bi nikoli naredil, najdeš svojega Posavca z jabolki, Brica s hruškami in kiviji (kmalu bodo češnje in breskve!) in ljubljansko solatarico.

Pred kratkim so v BTC na mednarodni arhitekturni delavnici razmišljali, kako mesto nakupov spremeniti v urbano novo mestno središče. Ali se ima smisel ukvarjati z nečim, kar je po definiciji obsedenost? Nemški arhitekt, ki je projektiral novo BTC-jevo pridobitev Atlantis, pravi, da je po svetu videl množico mrtvih nakupovalnih središč in da bi morali BTC zaradi njegovega polnega življenja spoštovati.

Je torej nakupovalna kultura v BTC-ju le zapozneli refleks po dekadah socialistične potrošniške abstinence, ali gre mogoče za avtentično, večplastno dogajanje? Kaj pa, če sta poslovna pohota in potrošniška ekstaza dejstvi, zaradi katerih se splača boriti? Gradnja Atlantisa je bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih spodbudila javno razpravo o problemih pitne vode v Ljubljani. Na koncu sicer ni bilo jasno, ali vodno mesto ogroža zaloge pitne vode v prestolnici ali gre v primerjavi s poletnim vrtičkarskim zalivanjem solate za zanemarljiv ekološki eksces. Ali je spuščanje klorirane vode iz bazenov neozaveščena razsipnost ali je za kanalizacijo celo blagodejno. Seveda ostaja resnica tam nekje zunaj, a če se bo zaradi BTC-ja javno vsaj govorilo o žgočih mestnih problemih, podpiram njegov razvoj. V resnici me prav mika, da bi se spustil po novem toboganu tega zagonetnega nakupovalnega raja.


Več:
>>Generic BTC

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Tomaž
blago - trg - center, 5.5. 2005, 12:02

- V BTC-ju se počutim slabo, zato tja ne grem rad.
- Notranje izpraznjeni iščemo potešitev v izobilju, a smo potem še bolj prazni.
- Občudujem ljudi, ki jim ni treba iti v BTC.
- Isto stvar raje kupim na mirnejši, čistejši lokaciji, bogati s kisikom in klorofilom in večjim razmikom med .


Tomaž
b-t-c II, 5.5. 2005, 12:03

razmikom med nakupovalci sem hotel reči.

Lep pozdrav vsem


Anonimnež
Brez naslova, 10.5. 2005, 17:16

ja no kaj pa manka btc-ju važn da se dolgočasš!! mene kr glava boli k hodm po brc.ju pa ful ni zabavno!

Karl
Zaščitimo kulturo še ohranjenih kvalitet slovenskega prostora, 13.5. 2005, 23:47

Pomembno je, da smo skladiščno-industrijsko cono na ravnem terenu, ob tovorni železnici, spremenili v trgovsko, nakupovalno in zabaviščno območje, nekje na obrobju mestnih interesov in s tem spridili mestne centralne funkcije in ogrozilli njegovo središče, ob tem pa ne tako daleč stran v bližini Lukovice najavljajo izgradnjo NOVEGA skladiščno poslovnega terminala velike površine (Delo, 13.5.05), za kar bodo sigurno potrebne terenske izravnave, nasilni posegi v krajino, vprašljivi novi onesnažujoči in okolje obremenjujoči prometni tokovi - kje so pri vsem upoštevana določila sprejete STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE???
To je tudi problem arhitekturnih strokovnih krogov in krajinskih arhitektov - zakaj se ob takih ˝nesrečah˝ ne zganemo in pustimo ˝ad hoc˝ izrabljati prostor, kjer koli kdo vidi dobiček?
To ni osamljen primer:
ozrimo se že malo okoli, kaj se dogaja ob Jeprci - sekajo se gozdovi, kaj se je dogodilo v Šenčurju pri Kranju ob avtocesti - posekal se je velik del gozda in vzpostavila poslovno proizvodna cona tako rekoč sredi kmetijstva - če gledamo s stališča urejene krajine in koristi države v celoti in ne samo posamezne občine in njenih kratkovidnih koristi, potem bi morali dosledneje braniti določila STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE s ciljem, da se k uporabi prostora pristopa bolj celostno in načrtovalsko strokovno


Martina Lipnik
Strategija prostorskega razvoja RS, 14.5. 2005, 13:36

Predlagam, da uredništvo odpre posebno rubriko za opredeljevanje problemov v okviru tega prostorskega državnega strateškega dokumenta in za spremljanje stanja v prostoru v povezavi s spoštovanjem določb te Strategije.

jaka
Brez naslova, 15.6. 2005, 18:56

BTC je fenomen; je mesto ki je šlo na rob zaradi boljših pogojev, je odraz potrošniške družbe, ki je danes kot "intelektualci" ne moremo zanikati.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek je bil objavljen v časniku Delo, 23. aprila 2005.


na vrh