info akcije magazine id mail english
PorotaUpravljanje prostoraIntervjuRez. ankete
16. 5. 2006

Novogradnje v historičnih mestnih jedrih

(delovno besedilo, ki ga pripravlja skupina umetnostnih zgodovinarjev)
V zadnjem času smo bili priča številnim novogradnjam, ki urbanistično grobo posegajo v podobo prenekateruh starih delov mest, zato v članku odpiramo širše zastavljeno javno razpravo o tem, kaj je in kaj ni primerno pri posegih v historičnih jedrih slovenskih mest. Za uvod v razpravo in lažje presojanje o ustreznosti nekaterih v nadaljevanju predstavljenih konkretnih primerov, si najprej osvežimo spomin na UNESCO-vo resolucijo o vključevanju sodobne arhitekture v skupine historičnih stavb – za tiste, ki je ne poznajo ali pa jo ne razumejo najbolje, naj glavne točke resolucije naštejemo v prevodu:

1. Vključitev sodobne arhitekture med skupine starih zgradb je dopustna le, v kolikor urbanistični načrt za tisti predel računa na vključitev obstoječega tkiva kot okvira za njen nadaljnji razvoj.

2. Takšna sodobna arhitektura, ki načrtno uporablja novo tehnologijo in materiale, bo ustrezna za staro okolje, ne da bi škodovala njegovim strukturnim in estetskim kvalitetam, le, če se mu primerno prilagodi s svojo gmoto, obsegom, ritmom in videzom.

3. Avtentičnost zgodovinskih spomenikov ali stavbnih skupin mora biti osnovni kriterij in izogniti se je treba vsakršnemu posnemanju, ki bi prizadelo njihovo umetnostno in zgodovinsko vrednost.

4. Revitalizacija spomenikov ali stavbnih skupin s tem, da se zanje najde nova namembnost, je legitimna in priporočljiva, seveda le, če nova raba ne znotraj ne zunaj ne prizadene niti njihove strukture niti njihovega značaja kot celote.(1)

Po pričakovanju se najbolj absurdne stvari dogajajo prav v prestolnici. Projekt novega Kolizeja (Neutelings Riedijk Architects), po katerem naj bi v nasprotju z vsemi predpisi porušili zaščiten objekt in na njegovem mestu zgradili stavbo, ki bi s svojo višino in volumnom prekosila vse ostale v mestu, je k sreči zamrznjen in lahko upamo, da na tej lokaciji ne bo uresničen.

Manj sreče je imelo Krakovo, kjer je bila zgrajena stanovanjska hiša Gradaška; arhitektura kot taka ima določene kvalitete, vendar pa locirana ob nabrežju Gradaščice prerašča sosednje stavbe in zakrije pogled s trnovskega mostu na ljubljanski grad, s svojim volumnom – gre za ogromen, prostorsko komajda kaj razčlenjen steklen kvader – pa predstavlja grozljiv tujek v spomeniško zaščiteni predmestno-vaški zasnovi Krakova. Le nekaj metrov stran lahko najdemo veliko boljšo arhitekturno rešitev, nič manj »moderno« hišo XXS (Dekleva Gregorič arhitekti), ki ji kljub uporabi novih, neposrednemu okolju tujih materialov zaradi upoštevanja posebnosti okolja uspe ustvariti prijazen dialog s sosednjimi hišami. Trenutno najbolj aktualno ljubljansko gradbišče je nova stavba Šumija v samem središču mesta, okoli katere se zapleta že od natečajnega izbora projekta leta 1995. Javnost je namreč ves čas gojila jalovo upanje, da bo novogradnja uspešno vključila fasado stare historistične stavbe s konca 19. stol. in s tem ohranila neokrnjena razmerja do bližnje Drame in uršulinskega samostana s cerkvijo, zastekljena stranica, ki je gledala proti Kongresnemu trgu, pa je že takrat sprožila val protestov in realizacijo projekta ustavila. Proti gradnji novega stavbnega kompleksa se je večkrat javno odzval Urbanistični svet za Ljubljano (glej www.trajekt.org): ostre proteste so izrazili zlasti ob zadnji, samovoljni spremembi že odobrenega projekta, ki je stavbi spremenila namembnost, jo zvišala, spodnje dele ulične fasade pa skoraj neprodušno zaprla, tako da bosta ob tako oblikovanem mastodontu uršulinska cerkev in Drama delovali kot pritlikavki. Bosta, kajti z dovoljenjem spomeniškovarstvene službe, ki je morala poklekniti pod težo raznih pritiskov, o stari Šumijevi stavbi ni več sledu.

Da je celo vsesplošen upor proti največkrat dobičkaželjnim investitorjem že vnaprej obsojen na propad, nam dokazuje primer soseske pod Malim gradom v Kamniku, kjer je namesto mestu prijazne četrti nastal predimenzioniran konglomerat streh in frčad, ki pokvarijo tipičen pogled na mesto z južne strani. Po drugih krajih v Sloveniji lahko kot primer neustreznega oblikovanja omenimo prizidek k celjskemu Narodnemu domu, katerega soinvestitor je celo Servis skupnih služb vlade RS: očitno so spregledali, da bo objekt stal neposredno ob najpomembnejšem profanem gotskem spomeniku na Slovenskem, mestnem gradu grofov Celjskih, ki je v fazi obnove. Da je v istem kraju mogoče delati tudi drugače, pričajo npr. bančni stavbi na Prešernovi ulici, »Narodna banka« Edvarda Ravnikarja in Celjska banka ob frančiškanski cerkvi Miloša Bonče, pa tudi najnovejša, poslovno-stanovanjska stavba Maksimilijan, kjer se je arhitekt Nande Korpnik v spodnjem delu prilagodil obstoječim linijam mestnih ulic, visoko nad tlemi pa je zadnji dve nadstropji v kontrastnem materialu izpeljal v bolj drznih linijah.

Ljubitelje beneške arhitekturne dediščine sta presenetili od lanskega leta v gradbene odre odeti stavbi Armerije in Foresterije v Kopru in sprožili ugibanja o usodi enega od najpomembnejših arhitekturnih in urbanističnih spomenikov v zgornjejadranskem prostoru.

Največjo pozornost je v strokovni javnosti vzbudila predvsem grafična upodobitev končne podobe novogradnje, javno predstavljena na panoju zidarskih odrov. Zato so na pobudo Izvršnega odbora Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 13. marca 2006 v dvorani Pretorske palače predstavniki Univerze na Primorskem (lastnik in investitor), Zavoda za kulturno dediščino Slovenije območne enote v Piranu in natečajne komisije na tiskovni konferenci javno predstavili projekt prenove Armerije in Foresterije, v katerih naj bi sedež dobila Rektorat in Fakulteta za humanistične študije koprske univerze. Udeleženci konference kljub izčrpni predstavitvi predpriprav na izvajanje gradbenih del, te sicer pohvalevredne zamisli za oživitev dolgo časa samevajočih objektov na koprskem osrednjem trgu, nismo bili deležni natančnejše predstavitve s strokovnega stališča najspornejšega dela stavbnega kompleksa - novogradnje, ki naj bi v skladu z aktualno lokalno politiko »kreativnega konservatorstva« in potrebami investitorja nadomestila vogalno stavbo ob Garibaldijevi ulici. V ta namen je koprska mestna občina namreč celo spremenila ureditveni načrt iz leta 1991, ki je ščitil historično podobo mestnega jedra. Ob tako občutljivem problemu, kot je umeščanje novogradnje ob državno pomembne spomenike, bi bila na tiskovni konferenci manjkajoča simulacija vpetosti načrtovanega objekta v okolico povsem na mestu, tako pa bojazen o končni podobi Titovega trga v Kopru ostaja še naprej prisotna.

Iz zgornjih primerov je razvidno, da ne gre vedno le za samovoljo privatnih naročnikov, ampak da pogosto posebnosti okolja, v katerem gradijo, ne upoštevajo niti državni in občinski upravni organi, pedagoške inštitucije idr., ki nosijo uradno odgovornost za ohranjanje kulturne identitete nekega prostora in bi morali biti še toliko bolj previdni in ne dovoliti spornih posegov v stara mestna jedra. Premalo se zavedamo, da prav vsi državljani, ne le investitorji in strokovnjaki, večina žal z neprivzgojenim odnosom do naše kulturne dediščine, nosimo odgovornost za vse, kar se okoli nas dogaja. Še tako majhen neprimeren poseg v stavbno tkivo, ki je sicer v skladu z našimi osebnimi potrebami in željami, v objekt in njegovo okolico zareže estetsko rano in s tem arhitekturno tradicionalno urbano okolje nepopravljivo poškoduje ter ji okrne njeno neprecenljivo kulturno vrednost. Kajti arhitektura ni nekaj, kar lahko, če vam ni všeč, postavite v temen kot ali čez leta na podstreho: zgrajena je bila z namenom, da bodo ljudje z njo živeli in jo uporabljali vsaj nekaj generacij, njena podoba pa mimoidočim vzgaja odnos do moderne arhitekture. Če torej le-ta sporoča, da je lahko pri prenovi starih mestnih jeder dovoljeno vse, potem z eno izjemo tukaj, z drugo tam, urbanistično enotnih zasnov starih mestnih središč na Slovenskem kmalu ne bomo več našli; izginila bodo tako, kot je že izginilo slovensko podeželje, kjer o posebnostih arhitekturne in urbanistične dediščine slovenskih pokrajin pričajo le še posamezne, danes seveda moteče tradicionalne kmečke hiše ob novih, brezbarvnih enonadstropnih družinskih soseskah, ki so enake, neglede na to, ali stojijo pod Julijci ali na prekmurskih planjavah.

Zgovorne štiri točke UNESCO-ve resolucije o novogradnjah v historičnih jedrih mest naj torej postanejo priporočilo v vsakem gradbenem razpisu občinskih in državnih organov ter zasebnih investitorjev. Obvezna naj postane tudi grafična simulacija (po možnosti 3D) vpetosti novogradnje v obstoječe stavbno tkivo, ki bo razumljiva vsakemu in bo tako že vnaprej preprečevala morebitne nesporazume med načrtovano in končno izvedbo projekta. Člani komisije, ki sodelujejo pri izboru natečajnih rešitev, naj se resnično odločijo za najprimernejšo rešitev; če temu niti najboljša od ponujenih možnosti ne ustreza, potem je treba razpis ponoviti in poiskati ustreznejšo! Arhitektura je že od nekdaj rezultat kompromisa med naročnikom in arhitektom, od slednjega pa je odvisna kvaliteta kompromisa. Kot dokazujejo nekateri zgoraj predstavljeni primeri, je tudi v omejenih možnostih mogoče najti odlične rešitve, res pa je, da od investitorja in arhitekta zahtevajo poglobitev in vživljanje v okolje, ki mu bo novi objekt namenjen; šele na podlagi tako pridobljenih spoznanj lahko zgradi svojo, moderno vizijo.

Pri ohranjanju harmonične podobe historičnih jeder mest smo dolžni sodelovati vsi, ki nam ni vseeno za usodo naše kulturne dediščine in našega bivanjskega okolja. Pravočasno o spremembah občinskih ureditvenih načrtov in natečajih za novogradnje obveščeni strokovnjaki bi namreč lahko skupaj z zainteresinarinimi občani v obliki forumov s konstruktivnimi predlogi pomagali pravilno usmeriti naročnike in avtorje projektov ter nenazadnje s tem pomagali tudi strokovnim službam, ki imajo pri izdaji gradbenih dovoljenj zadnjo besedo. Zato podpisani predlagamo, da se morda na spletni strani www.trajekt.org odpre posebna rubrika, v katero bi upravni organi sporočali o nameravanih gradbenih posegih oziroma natečajnih rešitvah v stara mestna jedra, da bi se lahko nanje urbanisti, arhitekti, oblikovalci krajine in prostora, konservatorji, umetnostni zgodovinarji in drugi zainteresirani pravočasno in tvorno odzvali ter s tem poskrbeli za dejavnejše ohranjanje vsaj dela naše arhitekturne dediščine in življenjskega okolja sploh.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnež
Brez naslova, 29.5. 2006, 20:08

K napakam stroke, ki "podleže pritisku investitorja" - kakšna stroka kot obramba kulture pa je to?? to se ne more imenovati "stroka" za dela, ki jih naj bi opravljala. pa jih ne - je treba prišteti še najnovejši ljubljanski "model" uzurpacije prostora, narave, javnih vrednot itd., to je gradnjo ob cesti Za gradom na bregu grajskega hriba in nad Grubarjevim kanalom , v planski coni za "rekreacijo, šport in zelene površine", ter na območju "naravne vrednote" Grajski hrib, s celim "šopom" odlokov, ki naj bi vse to varovali - pa mimo vsega vseeno poteka vsaj 6x prevelika gradnja - kljub celemu "štabu strokovnjakov", ki je bil vključen v postopek .....goljufi si pač vse upajo, če inšpekcije in javni nadzor - tudi strokovni - spijo...

Anonimnež
Brez naslova, 29.5. 2006, 20:21

"Vključitev sodobne arhitekture med skupine starih zgradb je dopustna le, v kolikor urbanistični načrt za tisti predel računa na vključitev obstoječega tkiva kot okvira za njen nadaljnji razvoj"
Mogoče bolj razumljivo prevedeno:
Uvajanje sodobne arhitekture med skupine starih zgradb je mogoča, primerna le, v kolikor urbanistični načrt za tisti predel opredeljuje sprejemljivost obstoječega tkiva kot okvir za njen nadaljnji razvoj


Anonimnež
Brez naslova, 29.5. 2006, 20:24

Zgovorne štiri točke UNESCO-ve resolucije o novogradnjah v historičnih jedrih mest naj torej postanejo priporočilo v vsakem gradbenem razpisu občinskih in državnih organov ter zasebnih investitorjev.

Saj so taka določila večinoma že vgrajena v veljavne prostorske akte!!

Kdaj bomo vendra uvedli pravni red in pričeli spoštovati uradne dokumente?
Lahko imamo 1000 Unescovih konvencij, za nas jih bo še vedno premalo, če niti ene potem ne upoštevamo v praksi!!!

In to vsi - od strokovnjakov projektantov do strokovnjakov - javnih uslužbencev - vsi si dovolijo samovoljno odločati, kot da ne živimo v pravni državi in po novem v sredi Evrope (ali na južnem robu), ki zlorabe pravnih norm ne tolerira


Breda mihelič
Kdo je skupina, ki pripravlja predloge, 26.6. 2006, 11:11

Zanima me, katera skupina umetnostnih zgodovinarjev pripravlja predloge, kdo je v njej in zakaj avtorji niso podpisani.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
(1) UNESCO-va resolucija o vključevanju sodobne arhitekture v skupine historičnih stavb je bila sprejeta na tretjem simpoziju generalne skupščine ICOMOS-a v 30. junija 1972 v Budimpešti. Naštete točke se v originalu glasijo:

1. The introduction of the contemporary architecture into ancient groups of buildings is feasible in so far as the town-planning scheme of which it is a part involves acceptance of the existing fabric as the framework fot its own future development.

2. Such contemporary architecture, making deliberate use of present-day techniques and materials, will fit itself into an ancient setting without affecting the structural and aestethic qualities of the latter only in so far as due allowance is made for the appropriate use of mass scale, rhythm and appearance.

3. The authenticy of historical monuments or groups of buildings must be taken as a basic criterion and there must be avoidance of any imitations which would affect their artistic and historical value.

4. The revitalization of monuments and groups of buildings by the finding of new uses for them is legitimate and recommendable provided such uses affect, whether externally or internally, neither their structure nor their character as complete entities.





V gradbene odre odeti stavbi Armerije in Foresterije v Kopru bosta skupaj z novo dograjenim delom v ozadju sedež novega rektorata Primorske Univerze.


Vizualizacija novega dela rektorata. (www.plusminus30.si)

na vrh