info akcije magazine id mail english
PorotaUpravljanje prostoraIntervjuRez. ankete
29. 5. 2007

Z montažno gradnjo do pomembne mestne infrastrukture

Matevž Čelik
Klasična gradnja je pri nas močno zakoreninjena in prav zaradi tega ima še vedno prednost pred montažno. Delež montažnih zgradb v Sloveniji znaša slab odstotek, medtem ko se v zahodni Evropi ta delež giblje med 20 in 30 odstotki. Vendar tudi pri nas v zadnjih letih zasledujemo porast montažne gradnje, ki je hitrejša in ekološko sprejemljivejša od klasične. Pred kratkim sta bila v Kopru montažno zgrajena dva večja pomembnejša objekta, gasilsi in zdravstveni dom. Obe zgradbi takoj opazimo na izvozu s koprske obvoznice v središče mesta.


Koper, Gasilski dom (Damjan Bradač, 2006)

Glavna prednost montažne gradnje je čas gradnje, saj je montažna zgradba lahko od pogodbe do postavitve vseljiva že v nekaj mesecih. Montažna gradnja praktično pomeni sestavljanje že gotove zgradbe na gradbišču. Sestavni deli zgradbe so izdelani v specializiranih podjetjih in se na terenu samo sestavijo. "Mokre faze" so reducirane na minimum, zato gradnja napreduje hitreje kot na klasičen način in predstavlja manjšo ter krajšo obremenitev okolja. Gradnja obeh objektov v Kopru je to dokazala.


Gradnja Gasilskega doma v Kopru

Če klasično in montažno gradnjo primerjamo glede na prilagodljivost objekta uporabnikovim potrebam in željam, lahko zaključimo, da v tem pogledu dejansko ni razlike. Tudi glede videza končane zgradbe lahko rečemo, da sta oba načina gradnje enakovredna.

Nedvomno pa ima montažna gradnja pred klasično gradnjo naslednje prednosti:
– gradnja je hitrejša, potrebno je manj aktivnosti investitorja,
– izolativnost zunanjih sten je boljša, s čimer je lahko objekt varčnejši glede porabljene toplotne energije
Seveda je potrebno pri izolaciji zagotoviti preprečevanje toplotnih mostov in primerno zrakotesnost zgradbe. Predvsem zrakotesnost montažne zgradbe lahko predstavlja problem.

Gasilski in zdravstveni dom v Kopru
V pritličju gasilskega doma se nahajajo garaža, intervencijski del, servisi in skladišča, medtem ko so v nadstropju pisarne uprave, komandni del ter bivalni prostori gasilcev. Oblikovno je objekt zasnovan okoli dveh glavnih prostorskih in predvsem funkcionalnih elementov: stolpa in garaže. Stolp je poln monoliten objekt, poleg svoje primarne funkcije vadbenega objekta predstavlja tudi prostorsko vertikalo (25,90 m) in prepoznaven znak ob mestni vpadnici. Sprednja stran zdravstvenega doma je z vhodom oblikovana kot pomembna mestna fasada. Obe zgradbi sta izvedeni kot armirano betonska montažna konstrukcija. Posebna pozornost je bila usmerjena k oblikovanju ab montažnih fasad, ki praviloma predstavlja težavo oziroma sinonim za ceneno gradnjo namenjeno industrijskim in skladiščnim objektom. V primeru koprskega gasilskega in zdravstvenega doma je fasada obložena s prefabriciranimi armiranobetonskimi strukturiranimi izolativnimi ploščami. Vertikalna struktura zunanjega sloja fasade reši problem stikovanja fasadnih plošč, fasada deluje monolitno. Montažna betonska fasada omogoča ločevanje od konstrukcijskega dela objekta, in izvedbo horizontalnih okenskih pasov. Horizontalni pasovi na fasadi so zapolnjeni z izolativno kompozitno oblogo z zunanjim prezračevanim slojem iz akril-poliuretanskih plošč.


Več:
>>Elea iC

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Elea iC

Gasilski in zdravstveni dom v Kopru
Arhitekt: Damjan Bradač, Elea iC
Projektna skupina: Andrej Pogačnik, Vladana Blatnik, Karmen First, Davor Klemen, Urška Kregar, Barbara Pregel, Harisa Rosić, Ivan Šepetavc, Tomaž Strmole, Erna Uran














Detajl montažne fasade

na vrh