info akcije magazine id mail english
PorotaUpravljanje prostoraIntervjuRez. ankete
8. 10. 2007

Od Kapiteljske cerkve 200 metrov, od obzidja 100

Mitja Simič
»Natečaj za gradnjo objekta na eni izmed najbolj eminentnih lokacij v Novem mestu je enkratna priložnost, da bi ustvarili prepoznaven in značilen prostorski poudarek.« S takšnimi lepo zvenečimi besedami je bil strokovni in širši javnosti obelodanjen začetek javnega arhitekturnega natečaja Novi Trg v Novem mestu, ki ga razpisuje zasebni investitor Elekroserevisi, d.d. iz Trzina, v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto. Veljavni urbanistični pogoji na tem mestu predvidevajo objekt s štirimi kletmi, pritličjem in osmimi nadstropji. Zaključek natečajnega roka pa je 30. oktober 2007.

O problematiki Novega trga je bilo govora že v članku »Bajke in povesti o Novem trgu«, ki je bil v Parku objavljen novembra 2006. V njem sem opozoril na politično samovoljo pri spreminjanju določil Ureditvenega načrta Novi trg, na neusmiljeno krčenje javnih zelenih površin v mestu, na grozečo predimenzioniranost načrtovanega objekta v neposredni bližini mestnega jedra ter na možne negative vplive nove gradnje na prepoznavno podobo mesta. Zdaj, ko je že razpisan javni arhitekturni natečaj, pa so se zadeve izkazale kot skrajno resne.

Natečajno gradivo je dokaj obširno, z mnogimi prilogami ter vsemi potrebnimi grafičnimi podlogami v digitalni obliki. Na prvi pogled vse lepo in prav – a žal res le na prvi pogled. Na tem mestu seveda ni možno narediti natančne analize natečajnega gradiva, saj to tudi ni namen časopisnega članka. Dovolj slikovitih je že nekaj v nadaljevanju opisanih dejstev, ki neposredno sledijo iz določil natečajnega gradiva.

1. Že določila veljavnega ureditvenega načrta, ki naj bi služila kot izhodišče za pripravo natečajnega gradiva, so strokovno sporna, saj ne izhajajo iz strokovnih podlag, ampak so bila vsiljena z amandmaji prejšnjega župana na zadnji seji mestnega sveta v prejšnji sestavi. Najbolj kričeč prispevek teh amandmajev je, da se za novogradnjo na prostoru »nove občine« namesto štirih dopusti do osem (!) nadstropij.

2. Okvirna bruto površina novega objekta nad terenom, ki je predpisana v ureditvenem načrtu, je 9000 m2. Pripravljavec natečajnega gradiva pojem »okvirno« interpretira, da so možna odstopanja do 50% (!?!), kar znese 13500 m2 bruto površine nad terenom, sočasno pa predpiše minimalno bruto površino 12500 m2 (!), kar pomeni, da razpis zahteva minimalno 38,8% večjo bruto površino od tiste, ki je zapisana v veljavnem prostorskem aktu. Da bi zadostili tem minimalnim izhodiščem, je torej treba pozidati vso za nadzemno pozidavo predvideno površino (cca. 1800 m2) v obliki trikotnika s stranicami cca. 60 m x 60 m x 80 m, kot monolit do višine 7,2 etaže. Tako opevana in v razpisni nalogi spodbujana kreativnost, gre potemtakem lahko samo v dodatno višino ali v krčenje predvidenega odrtega prostora.

3. Predvidena stavba je skoraj dvakrat višja od vseh preostalih stavb v bližini, ki že sedaj niso nizke. Stavba s takšno površino in višino je že v izhodišču obsojena na to, da bo izstopajoča in da bo pomenila »značilni prostorski poudarek« (kot sugerira natečajno gradivo) ne glede na kakovost arhitekture. Takšne mase preprosto ni mogoče spregledati.

4. Lokacija predvidenega objekta ni primerna za ustvarjanje višinskih poudarkov, saj gre za lego na reliefnem sedlu, ki ločuje prostor starega mestnega jedra na vzpetini sredi rečnega okljuka od zaledja z gričem Marof. S previsoko pozidavo bi bila ta izvorna prostorska značilnost Novega mesta izničena. Pogoj, da stavba ne sme vplivati na mestno veduto, je zgolj veliko sprenevedanje, saj je ob razpisanih natečajnih izhodiščih tak vpliv neizbežen.

5. Obravnavana lokacija je le okoli 100 m oddaljena od srednjeveškega mestnega obzidja in le okoli 200 m od Kapiteljske cerkve (stolnice) kot nesporne prostorske dominante oz. simbola Novega mesta. Kota, v natečajni nalogi zapovedane višine objekta, krepko presega koto temena Kapiteljskega hriba, na katerem je pozidano staro mestno jedro in na vrhu katerega stoji Kapiteljska cerkev. Za primerjavo: lokacija razvpitih (in s strani domačih arhitektov »popljuvanih«) stolpnic na mestu Kolizeja v Ljubljani je od Ljubljanskega gradu (kot simbola ljubljanske vedute) oddaljena približno en kilometer, njihova predvidena višina pa ni presegala kote temena griča, na katerem stoji ljubljanski grad.

6. Prostor Novega mesta je reliefno zelo razgiban. Večina okoliških gričev presega višino Kapiteljskega hriba, kar pomeni da bo novi objekt (zgrajen po zapovedih natečajne naloge) na tej lokaciji po novem viden tudi s predelov Novega mesta, ki ležijo na nasprotni strani Kapiteljskega hriba (npr. Grm, Ragov log).

To so samo najbolj kričeča dejstva s področja prostorskih posledic takšne natečajne naloge. V njej pa najdemo tudi cel kup vsebinskih, postopkovnih in organizacijskih nejasnosti v zvezi s potekom samega natečaja in kasnejše izvedbe projektov. Na primer:
- sredstva namenjena za plačilo projektne in tehnične dokumentacije so podcenjena glede na normativne cenike projektantskih storitev pri pristojni zbornici v razmerju z obsežnostjo in zahtevnostjo tega investicijskega projekta;
- vzorec pogodbe, ki je zavezujoč, pri pogodbeni vrednosti storitev ne izhaja iz ponudbenega predračuna (ki je tudi sestavni del natečajnega gradiva in bi moral biti sestavni del pogodbe) temveč iz ocenjene vrednosti investicije na osnovi idejne – takšna dikcija je za ponudnika škodljiva, ker se vsa odstopanja od predvidene vrednosti investicije kažejo kot možen odtegljaj plačila pogodbenemu partnerju;
- v objavljenih pogojih natečaja med merili za izbiro niso določeni ponderji teh meril, temveč zgolj skupno število točk – s tem je onemogočena enakopravna in pregledna obravnava ponudnikov, nesmiselna pa je tudi vsaka pritožba na izbiro, saj vrednotenje natečajnih rešitev ni preverljivo;
- zanimiva je tudi trojna vloga profesorja z ljubljanske šole za arhitekturo Univerze v Ljubljani Miloša Florjančiča, ki tukaj nastopa še kot pripravljavec natečajnega gradiva (s svojo privatno firmo Blenkuš-Florjančič d.o.o.) in hkrati sodeluje v komisiji (nadomestni član 1) kot predstavnik naročnika (Elekroservisi d.d.) itd. Takšni natečajni pogoji lahko odvrnejo tiste bolj izkušene (običajno tudi boljše) projektante od sodelovanja v takšni igri in tako že v naprej znižajo kakovostno raven prispelih natečajnih rešitev.

Vse to in še marsikaj drugega so poleg investitorja (ki so mu natečajni pogoji očitno pisani na kožo) gladko podpisali tudi ugledni arhitekti skupaj z že prej omenjenim profesorjem ter predstavniki mestne občine z županom na čelu. Visoke gradnje so sicer lahko povsem sprejemljive in celo zaželene, če se logično vključujejo v nek širši prostorski in vsebinski kontekst (npr. v okviru BTC v Bršljinu). Nikakor pa tako visoki in glomazni objekti ne sodijo na rob zgodovinskega mestnega jedra kot največje prostorske kakovosti mesta.

S takšnim natečajem so podani pogoji za eno največjih arhitekturnih in urbanističnih blamaž v zgodovini javnih arhitekturnih natečajev pri nas. Vse drugo, razen razveljavitve takšnega natečaja oz. popolne spremembe njegovih izhodišč, bi pomenilo trajno degradacijo prostora in diskreditacijo stroke.

Več:
>>Apel Društva Novo mesto, Park 09.10.2007

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Miha
Zelo dobro!, 9.10. 2007, 10:13

Pravilne ugotovitve! Pa bodo ustavile kar naprej sopihajočo lokomotivo?

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek Mitje Simiča, ki je sodelavec novomeške enode ZVKD, je bil objavljen v dolenjskem mesečniku Park.

>>Apel Društva Novo mesto, Park 09.10.2007



Je načrtovan 9 etažni objekt na Novem trgu res prevelik? Pogled iz Kettejevega drevoreda na Marofu (trasa zgodovinske severne mestne vpadnice). Bela lisa ponazarja minimalnimi obseg novega objekta po pogojih iz razpisanega javnega arhitekturnega natečaja.
na vrh