info akcije magazine id mail english
PorotaUpravljanje prostoraIntervjuRez. ankete
2. 12. 2003

Murska Sobota*

Darja Matjašec, Maja Simoneti
Zgodba o siromašenju centra in nepremišljenem razvoju obrobja
Sobota je eden tistih slovenskih krajev, ki so v zadnjem desetletju pomembno spremenili svojo podobo. Nove ceste in posegi na obrobju so dodobra osiromašili urbani prostor. V prostoru Sobote se danes odraža predvsem prevlada posameznih interesov in moči kapitala. Mesto zaradi nedomišljenih posameznih posegov na obrobju izgublja notranjo konsistenco in razvojne priložnosti. Identiteta Sobote, regionalnega središča s kvalitetnimi urbanističnimi nastavki iz preteklosti in z enkratno lego v naravnem okolju, ki bi s prihodom nove avtoceste lahko zadihala z novim razvojnim elanom, je v veliki meri načeta.

Sobota je bila brez trdnih razvojnih okvirjev prepuščena posegom, ki so se umeščali v prostor predvsem glede na želje posameznega investitorja. Zdi se, da je politika nasedla grožnjam investitorjev in v strahu pred njihovim umikom v druge občine povsem pozabila opredeliti pogoje, pod katerimi je možno posamezni poseg izvesti. Prav ti pogoji pa bi edini lahko posege povezali v smiselno celoto in posamezno investicijo odrazili tudi v identiteti in rešitvah javnega prostora ter posredno v kvaliteti bivalnega okolja.

V času, ki zahteva pripravo novih prostorskih aktov skladno z novo prostorsko zakonodajo, so razmere zrele za razpravo. Analizo razmer morajo v njenem najpomembnejšem delu dopolniti in razumeti tudi uporabniki mestnega prostora. Sprejeti dogajanje v prostoru kot normalno je enako narobe, kot verjeti, da lahko vplivamo samo na podobo svoje hiše in vrta. Prav vsak poseg v prostor je povezan tudi z interesi, ki presegajo lastništvo. Zato se prostorski akti javno obravnavajo in zato urbanist določi višino, včasih pa tudi tip ograje na ulični strani vrta. Prav širši javni interes je tisti, ki eno zemljišče opredeli kot trajno zaščiteno in drugo kot zazidljivo. Javni interes na področju kvalitete bivalnega okolja pa ostane, brez aktivne udeležbe javnosti in uporabnikov, kot kažejo razmere v našem prostoru, hitro izmuzljiva papirna kategorija.

Urbanistični natečaj za center mesta in avtocestni program.
Poskušajmo nekoliko odstreti razloge upadanja kakovosti prostora v Soboti. Tisti Soboti, ki je pred slabimi desetimi leti zmogla velik javni urbanistični natečaj za center mesta. Posnemanja vredna zamisel je izzvenela v prazno. Sočasno, ko so urbanisti še verjeli v razvojne priložnosti, povezane z izgradnjo mesta, se je začela na mestnem obrobju povsem druga razvojna zgodba.

Začele so se raziskave za izbor najustreznejše lokacije za izgradnjo avtocestnega kraka proti Madžarski. Slovenske avtoceste naj bi se zaradi naše majhnosti in omejenosti prostora približale večjim mestom in preprečile gradnje dodatnih obvoznic, ki med mestom in novo cesto ustvarjajo značilne robne prostore brez vsebinske povezave s krajem. Problem pobiranja cestnin je ključno vplival na to, da so se mnoga mesta temu prostorsko-funkcionalno pravilnemu izhodišču uprla. Tudi v primeru Sobote načrtovalcem ni uspelo prepričati občine, naj ne gradi nove dodatne vmesne ceste. Mestna politika se je v razvojni vnemi odločila, da mesto potrebuje obvoznico in kup prevezovalnih cest. Novo načrtovane ceste so celotni južni pomerij Sobote razkosale v zemljišča, pripravna za najrazličnejše investicijske posege. Namigi na praznine v obstoječem urbanem tkivu in potrebo po izgradnji mesta iz nekoliko daljše časovne perspektive so ostali preslišani.

Današnje stanje neusmiljeno bremeni stroko. Načrtovalci, ki so proučevali razvoj centra mesta, niso našli skupnega jezika s tistimi, ki so ključno zaznamovali prestrukturiranje mestnega zaledja. Obtožbo je možno omiliti samo toliko, kolikor so bile vse odločitve javno obravnavane in sprejete. Posledic urbanističnega natečaja v mestu danes skoraj ni čutiti, medtem ko so nove ceste načrtovalsko posredno povezane z avtocestnim programom skoraj dograjene.

Danes število lokacij na obrobju mesta, ki z veliko naglico spreminjajo svojo namembnost, samo narašča. Graditeljski razkroj mestnega zaledja je v dobršni meri povezan prav z izgradnjo novih cest. Vendar bi bilo za stanje v prostoru narobe obsojati avtocestni program. Vse rešitve so nastajale v sodelovanju z lokalno skupnostjo, ki je svoj razvoj v tistem času ozko povezala predvsem z gradnjo novih cest. Najbolj žalostno je, da tudi pri načrtovanju cest Sobota ni bila posebno uspešna.

Vožnja po novih cestah južno od Sobote je prava avantura. Splet cest, od soboške obvoznice, priključne ceste na avtocesto in same avtoceste, je tako zapleten, da si ga še redni uporabnik težko zapomni. Pri vožnji zato vedno znova izgublja pregled nad tem, kje južno od Sobote v danem trenutku pravzaprav je. Podobne težave povzroča tudi vožnja po avtocesti v smeri centra Sobote. Ko že verjamete, da ste se na pravem mestu uspeli izviti iz avtocestnega objema in da se peljete v center, ste spet na avtocesti in že se peljete nazaj v smer, iz katere ste prišli. Oznake in smerokazi, ki so postavljeni vzdolž omenjenih cest, bolj kažejo na pomanjkljivost rešitev, kot vodijo promet.

Desetletno posvečanje reševanju prometnih zadreg se je Soboti omejeno obrestovalo. Posamezne rešitve se z dograditvijo avtocestnega sistema že kažejo kot vprašljive. Obvoznica je tako samo kakšno leto razbremenjevala center. Danes se ta promet v največji meri odvija po avtocestnem odseku Vučja vas – Beltinci. Nestrpnost in nesposobnost dogovarjanja pa sta se z obvoznico trajno zasidrala v prostor južno od mesta. Verjamemo, da bo izgradnja naslednjih delov obvoznice, zaradi očitnih prostorskih in funkcionalnih spodrsljajev sedanjih rešitev, javnost v Soboti gotovo zelo zanimala. Glede na smele graditeljske podvige, ki spremljajo gradnjo cest v prostoru, bodo meščani želeli vedeti vsaj to, kdaj pride na vrsto tudi center mesta.

Praznjenje mesta.
Razmere v prostoru Sobote zaenkrat kažejo na razmeroma preprost razvojni model, ki je povsem podrejen rabi prostora z avtomobilom. Model je preprost iz več razlogov. Ekonomsko je naravnan tako, da hitro vrne vloženi kapital. Vsebinsko je zaprt vase in neodvisen. Ko dejavnost izkoristi lokacijo, se iz prostora umakne. Investitor odide in v prostoru ostane praznina.

Občina je zato, ker je pozabila na načrtovanje in prelivanje ekonomskih in ostalih učinkov posamezne investicije, večkratno na izgubi. Denar, ki ga je pobrala za prispevke, je že porabila, ostane pa ji sloves lahkega plena. Z malo smole se taki občini na njenem obrobju lahko nabere veliko programov, ki ob prvi stiski potonejo in za sabo puščajo komunalno opremljena stavbna zemljišča, ki izgubljajo na vrednosti. Tak model razvoja vodi v izgubo stika med mestom in naravnim zaledjem in predvsem načne notranjo povezanost kraja. Ko prvo veselje nad ponudbo z roba mesta usahne, so površine v centru že dodobra zanemarjene. Življenje v kraju ni več možno brez avta. Identiteta kraja se izgubi v poprečju globalne predmestne trgovsko-poslovne arhitekture.

Kompleksnejši razvojni modeli zahtevajo več truda in dajejo večplastne, predvsem pa trajnejše rezultate. Resni investitorji se tudi takim modelom ne izogibajo, ker verjamejo, da je razvoj prepleten splet aktivnosti, v katerem enkrat dobiš več, drugič manj, precej pa je odvisno tudi od tega, kako dobiček razumeš.

Ideja o soboški obvoznici je bila že v osnovi povezana z novo obrtno-trgovsko cono na jugozahodnem delu mesta. Na začetku Tišinske ceste so jo uresničili pred samo obvoznico. Danes prihod v mesto s tišinske strani napove krožišče, ki mu sledi obrtna cona. Območje obrtne cone obvladuje eno stran ceste. Priložnost, da se na drugi strani ceste, proti Pušči, ustrezno napove mesto, pa ostaja odprta. Kako napovedati mesto, z gradnjo ali urejenim prehodom v naravno zaledje, bo pokazal čas. Brez dvoma pa bi moral razvoj preko ceste spregovoriti v jeziku gradnje identitete mesta in ne več predmestja.

Na drugem koncu mesta je obrtno-trgovska cona, po starem industrijska cona, ki jo je zasnoval še arhitekt Novak. Danes se moč območja utrjuje z novimi objekti in programi. Kljub tradicionalni zapisanosti v mentalni prostor Sobote pa je tudi ta prostor ogrožen. Konsistenco mu načenjajo ideje, kot je na primer predlog, da se v notranjosti noršinske šume zgradi novo ekonomsko šolo. Domači urbanisti so ob razpisu natečaja ostro protestirali s pismom županu in Inženirski zbornici Slovenije ter pozvali natečajno komisijo, naj prepreči gradnjo šole na tej skrajno neprimerni lokaciji. Očitno je neodvisna stroka za občino nepomembna. Nihče ni uspel odpreti razprave o ustreznosti lokacije nove ekonomske šole. Odločitev je bila sprejeta in investicija zrela za realizacijo. Edino odprto vprašanje je še bilo, kateri od prispelih natečajnih predlogov bo podal najboljši predlog za gradnjo. Predvsem za ugled stroke neprijetni zapleti pri izboru rešitve so zaenkrat botrovali dejstvu, da natečaj ni dal želenega rezultata in se šola še ne gradi. Ker so novi prostori šoli potrebni, zgodbe ni konec. Izhodišča za načrtovanje se bodo zato morda še pravi čas povezala z zasnovo razvoja izobraževalnih ustanov v Soboti. Morda bo taka razprava pometla z miselnostjo, ki javne ustanove locira na območja, ki so v občinski lasti ali vsaj preprosto dosegljiva za gradnjo.

Novi bencinski servis se je umestil kar ob židovsko pokopališče in stanovanjsko sosesko in napoveduje siromašenje še enega mestnega predela. Pri tem je mesto za tako banalen program dopustilo poseg v drevored laških topolov, ki mu ni po velikosti in lepoti ni primera daleč izven meja Slovenije. Pot pod drevoredom služi rekreaciji in funkcionalnim povezavam v smeri bolnice, upokojenskega doma, kmetijske šole in Rakičana, satelitskega naselja Sobote. Drevored je kompleksna prvina, ki ima ob običajnih funkcijah tudi simbolni pomen in je eden od gradnikov zaznavne podobe mesta. Celotni del mesta je zaradi tega drevoreda deloval prijetno in urejeno. Bencinskemu servisu naj bi v območju sledil nov trgovski center.

Na skrajno resno dezorientacijo razvoja v prostoru Sobote opozarja še en trgovski center ob Bakovski gramoznici. Ta je povsem nepričakovano zrasel namesto načrtovanega turistično-rekreativnega centra, za katerega je bil celo izveden javni natečaj. Kljub na osnovi prvonagrajenega prispevka že izdelani dokumentaciji, smo pred nekaj meseci lahko v medijih zasledili novo idejno zasnovo, ki je ob vsem drugem poteptala tudi konceptualno zasnovo rabe tega prostora. Danes ob Bakovski gramoznici stoji trgovski center, na nasprotni strani ceste pa arheološki muzej na prostem.

Na zahodni strani mesta, kjer so opuščeni objekti kmetijske zadruge, je že pripravljen nov zazidalni načrt, ki predvideva še en trgovski center. Razvoj mesta bo tako usmerjen v nov obrobni del mesta. Vprašanje, koliko velikih trgovin Sobota prenese, ne bi smelo biti nikomur v sramoto. To namreč ni vprašanje o kupni moči, ampak vprašanje o tem, kako se upreti trgovcem, ki del svojega dobička raje pretakajo v nove zgradbe, kot bi plačevali davke. Grozd trgovin okoli mesta govori predvsem o neizdelani razvojni strategiji, ki bi za sprejetje sprejemljivejših odločitev morala vključevati tudi prostorske vidike razvoja. Kakor hitro investitorjem postavimo realne omejitve za prostorski razvoj, od cene do ureditev, ki bodo pomembne tudi za naselje in druge uporabnike, ne samo za kupce, se njihove razvojne uravnotežijo. Za začetek bi bilo dovolj že to. Modrejši pa bodo razmislili tudi o času, ko bo nakupovalna mrzlica zadovoljena.

Gradnje, ki jih Sobočani z velikim zanimanjem opazujejo na robu svojega mesta, so lahko dobro znamenje. Vedno, kadar obstaja interes za investiranje in nove posege v prostor, namreč obstaja tudi možnost za dobre razvojne rešitve. Dobro pa je vedeti, da so razlogi za gradnjo na neprimernih lokacijah ali v neprimernih dimenzijah in vprašljivih oblikah vedno samo deloma povezani z lastnikom zemljišča ali investitorjem posega. Čeprav pri nas še radi verjamemo, da je prav, da lastnik na svojem počne to, kar hoče, je to lažna utvara, ki ji je zgodovina že davno našla mesto v inštitutu javnega dobra in pooblastilih za urejanje prostora, ki so porazdeljena na različne nivoje javno upravnega sistema. Upravljanje se izvaja na osnovi zakona o urejanju prostora, ki s sistemom podzakonskih aktov, izdelanih na več ravneh in za vsako posamezno okolje, določa, kaj lahko počne posamezni lastnik oziroma investitor. Zakon tudi odpira postopek priprave in sprejemanja aktov javnosti in tako spodbuja dialog med uporabniki, upravo in politiko. Od tu naprej je pot odprta.

Center mesta, razvojna priložnost. Vloga meščanov.
Opisano dogajanje z roba mesta se daleč izogiba centru Sobote. Dobršen del centra zato še zmeraj zasedajo neurejene makadamske površine, za katere, kot da nihče ne ve prav dobro, kaj bi z njimi. Prav neverjetno je, da ob vsej razvojni dinamiki, ki preveva mestne robove, nihče ni uspel prepričati investitorjev, da naj pomagajo graditi mesto. Kakor koli nedopustno se že zdi, da center mesta ni urejen, so deloma zato krivi tudi meščani! Trgovski center, ki danes stoji ob Bakovski gramoznici, bi moral stati v centru mesta. Obrnilo se je drugače. Še najlaže je pri tem razumeti investitorja. Brez posebnega truda tudi drugod v svetu investitorjev niso pripravili do nekoliko širšega pogleda na razvoj. Javni interes samo deloma pooseblja vsakokratna politična struktura. V urejenih razmerah njegovo trajno vlogo zagotavljata odzivna lokalna skupnost in predvsem odgovorna upravna struktura.

Na koncu tako ostaja ena sama resnica. Samo meščani lahko gledajo pod prste uradnikom in zahtevajo odgovorno ravnanje izvoljenih predstavnikov politične oblasti. Bolj jasno in organizirano, ko civilna družba opredeli svoje zahteve, bolj so zaznavni učinki njenega delovanja. Če so meščani neobčutljivi in ravnodušni do vsega, kar se dogaja okrog njihovih domov, potem si zaslužijo, da ti prostori to brezbrižnost tudi odsevajo. Časi, ko je občina lahko poskrbela za vse javne prostore in potrebe, so za vselej minili. Ker temu preprosto ni več tako, je treba občini ponuditi svojo pomoč v obliki odgovornega sodelovanja pri urejanju prostora. Nihče ne pričakuje, da bodo meščani pometali mestne ulice. Meščani morajo predvsem poskrbeti, da bodo njihova stališča dosegla uho politike in uprave. O pripravljenosti za sodelovanje si ni treba delati velikih utvar. Izkušeni vseeno zagotavljajo, da se politika postopoma ukloni in išče rešitve tudi v sodelovanju z uporabniki. Seveda odgovornost v tem procesu od meščanov zahteva, da svoja pričakovanja uokvirijo in so pripravljeni sklepati dogovore. Ni možno gledati stran, ko zazidajo razgled sosedu in začeti bentiti, ko se to zgodi nam.

Meščani Sobote še lahko preusmerijo razvoj v prostoru svojega kraja. Zato bodo morali biti pogumni, jasni in dosledni. Pravico do soodločanja imajo, kako pa jo bodo izkoristili, je v njihovih rokah. Vsaka sprememba prostorskega dokumenta ali sprejemanje novega akta je uradno objavljena in dokument mora biti javno razgrnjen mesec dni. V času javne razgrnitve je vedno tudi javna obravnava in pravico do udeležbe na njej imamo vsi. Meščani imamo mesec dni časa, da se organiziramo in dajemo pripombe in po potrebi obrnemo po pomoč in podporo na širšo javnost, stroko ali medije. Za začetek bi bilo zelo dobro, če bi se začeli med sabo odkrito pogovarjati o tem, kar nas v prostoru moti. Načrtovanju prostora po posameznih delih bi se morali načelno upreti in zahtevati razpravo o strategiji prostorskega razvoja občine. Če slučajno iznakaženje ene najbolj markantnih stavb v samem centru mesta, "šopinga", praktično ne prizadene nikogar, se Soboti res slabo piše. Ker pa je trditev skoraj neverjetna, bo treba začeti nabirati znanje in voljo za delovanje in prevzem svojega dela odgovornosti za podobo in vsebino domačega kraja.
Ko se bomo zavzeli za Soboto, bomo hitro razumeli tudi prostorske razsežnosti razvoja na regionalni ravni. Takrat bodo nastopili tudi boljši časi za razvoj turizma, kot nedvomno regionalno najbolj primerne razvojne dejavnosti. Nova turistična usmeritev bo takrat seveda bolj prilagojena značilnostim prostora, dediščine in ljudi, kot tista, ki danes prinaša hitre zaslužke in sledi preprostemu ekonomskemu modelu, omenjenem na začetku. Če se danes prestrukturiranje kmetijstva kaže v nizkih cenah zemljišč in nepremišljenih lokacijah novih trgovskih centrov, bo prihodnost gotovo prinesla nove rešitve. Podobno, kot bo čas povozil poenostavljeno predmoderno množično turistično ponudbo. Prefinjena turistična ponudba, ki ne bo gradila na povprečnem gostu in množičnih prenočitvenih kapacitetah, bo takrat s pridom tržila danes tolikokrat omenjeno podrazvitost Pomurja. Prebivalci bodo z malo sreče in predvsem z bolj odločno držo pri sprejemanju posameznih odločitev lahko še bolj ponosni na svoje kraje, predvsem pa tudi nase. Ker je število ljudi, ki dajejo prednost kakovosti življenja pred strogo ekonomsko racionalnostjo, vedno večje, bo spanje v prenovljenih vaseh in doživljanje Pomurja peš, s kolesom ali mini busom, vedno bolj zaželeno. Ker opisani razvojni trend preusmerjanja vrednostnega sistema uporabnikov ne pomeni, da so se ljudje odrekli prepoznavni stopnji reda v prostoru in standardu vzdrževanja, ostaja odgovornost za stanje v prostoru enaka, če ne celo večja, kot je bila doslej.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Milena Lebar
užitkovanje v Murski Soboti, 5.12. 2003, 21:53

Končno je pred nami problematika razvoja mesta Murska Sobota tudi zapisana. Gre za zapis, ki naj bi spodbudil nas, ki smo kakorkoli povezani z mestom, kakor tudi tiste, ki jih je predstavljena problematika ogovorila, da "preusmerimo" dosedanjo strategijo razvoja, ki vodi v ustvarjanje mesta duhov in predmestja "katastrofičnih figur neke individualnosti". Torej v stanje, ki mestu vzame image in s tem tudi atraktivnost bivanja. Kako to, da v času totalne komunikacije v Murski Soboti niso sposobni ustvariti kreativnega miljeja, ki bi ohranil organsko strukturo mesta, ki je bila več kot dobra? V članku omenjeni in prikazani "arhitekturni dosežki" poudarjeno izražajo nekontinuiran razvoj minulega desetletja, ki posledično za seboj pušča neurejene in nefunkcionalne površine, nezadovoljne prebivalce in razočarane obiskovalce. Za užitkovanje nam preostanejo le še Zvezda, Trg zmage in Park. Kako dolgo?

Marks Karl
Brez naslova, 9.12. 2003, 17:22

Sobota je postala pravo sračje gnezdo. Očitno si hočejo lastniki nakradenega kapitala na vsakem oglu postaviti spomenik. Sicer pa Sobota ni mesto v pravem pomenu besede. Vodilne funkcije imajo ljudje, ki živijo po vaseh in temu primerno tudi vaško razmišljajo. Poden od podna.

Lokalec
Brez naslova, 12.12. 2003, 14:40

Najlepse je ko se bivsi Sobocani, sedanji Ljubljancani delajo pametni o mestu v katerem vec ne zivijo. Vase in nase potrebe se razlikujej! Avtorici clanka pa bi prosil, da navedeta svoje reference oz. izvedene projekte iz katerih je razviden pravil pristop k urejanju prostora.

NATASA
Sobočanci, 15.12. 2003, 13:02

Darja, pohvale za objavljen članek. S tem si pokazala, da ti je mar za Soboto-da si Sobočanka, pa čeprav ziviš v Ljubljani, čeprav eni v komentarjih temu oporekajo.
Mogoče bi bilo dobro, da organiziramo kakšno okroglo mizo na temo razvoja Sobote, pa da vidimo, če in kaj Sobočance vse moti?
Lep pozdrav


moje ime pa vam ne povem...
sem rojen Sobacan ! torej..., 18.12. 2003, 00:26

Mam samo Jaz pravico, da presojam sedanje stanje v mestu! vsi, ki so se podali studirat ali delat ali karkoli v nam nenaklonjeno/sovrazno Ljubljano ali vsaj preckali Muro in se tam ustalili , avtomatski zgubijo naziv Avtohtoni Sobocanec/ka, ter lahko svoj rojstni list prepisejo v zato pristojnem uradu MO murska sobota.
in nimajo NOBENE pravice soditi o dogajanju v Nam domacinom maternem mestu!!!

Trikrat hura za Lokalpatriotizem!... :(

Vsi prebivalci MS bi morali biti pocasceni, da se odgovori na urbanisticne probleme iscejo tudi izven mesta oz. nase lokalne skupnosti. Verjetno ma kak strakovnjak od zunaj tudi bolj objektiven pogled na celotno zadevo kot pa kak Pristas Lokalne Skupnosti. in strakovnjakoma, ki sta napisala ta clanek, se ni treba braniti s kakimi referencami. Clanek stoji za sebe. in samo on je lahko predmet komentarja in ne pisca le tega.

skoda da sem tudi jaz zgresil bivsvo in komentiral komentar (lokalec)
. A zdelo se mi je potrebno.

pravi komentar:
Skoda bi bilo graditi ekonomsko solo na predvidenem mestu, ker prav srednjesolci dajejo car mestu med tednom. polnijo park, majhne lokalcke, knjiznico...itd. vdahnejo zivljenje mestu! kar bi verjetno na obrobju bolj tezko. kvecjemu bi polnili bliznjo BTC mesto...

brezbriznost obcanov ali njihova pasivna drza bi morala skrbeti tudi moze v obcini. Poiskati bi morali nacin kako vkljuciti prebivalstvo na strom. da bi se zaceli ljudje zanimat za izgled mesta in njegove bliznje okolice. pasivnost obcanov se ne pomeni, da se strinjajo s vsem, kar izglasuje/doloci obcina! je neko stanje, upajmo da prehodno, v katerem ne vidis prek lastne sence. vendar, te vcasih ko pogledas prek nje in vidis da se stvari odvijajo mimo tebe to se bolj zakrne v tvojem polozaju...Dolznost mestnih svetnikov je, da aktivirajo zaspano
prebivalstvo ter jih poklicejo iz sanj. odloca se o izgedu mesta!
upajmo na boljse...okrogla miza o razvoju sobote bi bla lahko prvi korak...


nesobocanka
PROBLEMI SO POVSOD, POISCIMO RESITVE, 18.12. 2003, 11:33

Opisani problemi Murske Sobote niso samo zadrege mesta ob Muri ampak tudi drugih, zato je skoda zgubljati energijio z ocitki kdo je od kod ampak jo raje usmeriti v iskanje resitev. Javnost ima veliko moc, ce je dovolj vztrajna. Obvoznice in vpliv kapiatala na mestne politike je povsod prisoten, razlike so v detajlih in značilnostih različnih prostorov. In seveda v denarju. V imenu turizma in razvoja smo (so) pripravljeni nekriticno sprejemati marsikaj.

Nana, K.
trikrat hura za ..., 19.12. 2003, 15:14

... za lokalca torej najprej, ker me je, končno, spravil k pisanju. Še prej sta si pohvalo seveda zaslužili Darja in Maja, ki Soboto pač opisujeta tako, kakršna v resnici je, in to brez mižanja na eno oko.
Iz odziva enega od "lokalcev", med katere geografsko sodim tudi sama, vidimo torej, da je Sobota taka, kot si jo Sobočani, bivši in sedanji, zaenkrat pač zaslužimo. Nezainteresiranost nas prebivalcev, da se to z našim mestom premakne kaj na bolje, ima seveda globlje korenine. Velik del prebivalstva je že dalj časa preobremenjen z zagotavljanjem lastne eksistence, utrujen od vrtoglave hoje po robu sociale, s frustracijami glede službe, ki je nimaš, če pa jo danes še imaš, te skrbi, kaj bo z njo jutri. Razmere tu in zdaj mnogim nalagajo skrbi o tem, kako skleniti konec meseca z začetkom naslednjega. Kje torej najti časa in volje za tak prestiž kot so negovanje kakovostnih urbanističnih izhodišč Sobote preteklega časa, ohranitev sožitja mestnega roba z njenim enkratnim okoljem... kot med drugim pišeta avtorici in hkrati na drugi strani soc-realistične slike današnje Sobote še vidita vrednote, ki bi se jim Sobočani, zgleda, zlahka odpovedali.
Delno torej je kriva agonija tukajšnjega prebivalstva, za iztrebljenje le-te glavni akterji tega prostora trenutno sploh ne vedo najti prave formule. Tisto, kar enako močno boli, je nezainteresiranost, popolna vodljivost, nekritičnost in samozadostnost vseh nas, ki tu živimo. Tu ne najdem nobenega opravičila. Če so Sobotin tloris v nekaj letih počečkali in onečedili gnil kapital, politiki s figo v žepu in tako imenovana "stroka", se sprašujem, kam so se torej poskrili vsi ostali razumniki, intelektualci, esteti, kulturniki (ne samo tisti iz umetnosti), pa vsi tisti, ki vedo še kleno, po kmečko in s srcem razmišljati? Soboto obdaja obroč na pol zasedenih industrijsko-trgovskih con, kar je ta trenutek še ostalo idiličnih prizorov ob nekaj mestnih vpadnicah (v tej lepi jeseni kot je letošnja iz roba mesta še vidiš žametnomodre grme trna, ki obrobljajo gozdove okoli Sobote) si bo treba dobro zapomniti, saj jih bodo prav kmalu razgrebli in izruli bagri ter ta območja spremenili v nove industrijske cone. Južna obvoznica (na kateri so po odprtju avtoceste še najbolj živi reflektorji v krožišču in ostalih nekaj križiščih - tudi semaforiziranih!) bo spet v funkciji, ko se bo po njej lažje pripeljalo do novih južnih in vzhodnih industrijsko-trgovskih con. A je bil to torej pravi razlog, da se jo je izsililo?
Nataša, zapisala si super predlog. Nad "lokalce" se spravimo, dajmo jih preglasit (še sreča, da si je enega že privoščil "Sobočan", ki noče povedati svojega imena ). Dajmo, premaknimo se!
Nana, K.
PS: ...in mi bomo spet tiho in bomo višek sreče doživeli, ko nam bo župan poleti "podaril" razkošen ognjemet na soboških dnevih (a to on sam plača?) in nam na Silvestrovo priredil žurko na prostem. Ja, pa mesto nam je dal okrasiti po božično, a raje tega ne pridite pogledat. Pri nas namreč o tem, kako in kje naj bodo postavljene te lučke, odločajo elektrikarji - stroka pač.


Lokalec
konstruktivno, 22.12. 2003, 10:59

Namen dosezen. Teorija dr.Ruglja velja, samo s provokacijami lahko sprozis resno razmisljanje ljudi o problemu. Posledica prevec informacij, ki nas obkrozajo. Nana je razumela namen.
Predlog z okroglo mizo ni slab, bi pa predlagal Darji, da ce je sprozila akcijo, da jo tudi pelje dalje in usmerja na kljucne probleme (ekonomska sola, promet....)


Nana, K.
Brez naslova, 22.12. 2003, 13:59

Lokalec, ne zezaj. Najprej govoriš, kot da si užaljen, ker očitno tudi drugi nočejo na Soboto gledati z rožnatimi očali. Sedaj si si jih torej snel? Potem sem samo lahko zadovoljna. Welcome to the real world! Nana, K.
PS: torej si se nekje dokopal do Darjinih in Majinih referenc! Škoda, da nisi že prej, bi si bil vsaj prišparal prvi komentar.


ime pa lahko uganete...
lokalec, ze drugic., 22.12. 2003, 23:39

super.
pa je gospod na pravi strani. kako lepo! v nekaj dneh spremeniti svoje mnenje za 180" in nato se trditi, da je tisto malo prej bil le test. ne bit otrocji. in zdaj se pojavijo se zahteve/predlogi na avtorico, da mora nadaljevati delo... drugace se ji bo mogoce drugic ocitalo, da ni nic nardila. in ocital ji bos verjetno med prvimi ti.

clanek je bil pretres za bralce, ki bi jih naj spodbudil k kriticnem razmislanju, in ne tvoj komentar!
mogoce si pa hotel v svoji osebi predstaviti splosno mnenje... prebivalcev. ali pa mogoce podjetnikov,investitorjev, tistih ki pozidujejo okolico mesta?

kot list, ko se usmerja kamor piha veter. na tem forumu v to smer. med podjetniki, ki zidajo v ono smer in vedno biti na pravem mestu. pac odvisno od situacije. eh...

da poskusim po tvoje:
avtorja, ki se podpisuje kot lokalec, bi prosil da navede svoje reference s katerimi lahko dokaze temeljito poznavanje raziskovalnih metod dr.Ruglja in preostala potrdila, ki lahko dokazejo, da je ze v prvem komentarju mislil isto kot v drugem.


lokalec
crno in belo, 24.12. 2003, 15:01

Ugankaru, Nani & ostalim
Prvo o Ruglju. To njegovo izjavo sem precital v Playboyevem intervjuju par mesecev nazaj. Prvo se nisem strinjal z njo, vendar sem po premisleku spremenil mnenje. Edini problem, ki se je pojavil pri njeni uporabi v tej debati je, da se zdaj obremenjujete z mojim pisanjem ne pa s problemom razvoja mesta. Moj namenje bil spodbuditi drugo debato. Napacna uporaba orodja.
Pod tocko dva o referencah. Nana, se zdaj se nisem dokopal do njunih referenc, se mi pa zdi primerno, da jih napiseta tukaj. Ali pa jih napisi ti. Ugankar, ne razumem pa ravno, zakaj bi jaz moral proucevati delo dr.Ruglja oz imeti reference na tem podrocju, ce uporabim njegovo izjavo. Moras biti zelo pameten, da si to primerjal. Bravo.
Tretjic o roznatih ocalih in spremembi stalisca. Prosim, da mi pojasnite, ker vas spet ne razumem, po cem sklepata, da sem zamenjal poglede oz stalisce. Jih se nisem, sem jih pa pripravljen, ce me bo kdo z argumenti preprical. Ce napises prvi mail provokativen, drugega pa kontruktivnega, je to prej sledenje razvoja debate, kot pa menjanje stalisca.
Cetrtic o clanku in barvah. Tudi jaz se z dolocenimi stvarmi v clanku strinjam z dolocenimi ne. Prav tako se z nekaterimi potezami v MS strinjam, z nekaterimi pa ne. Stvari pac niso crne ali bele.
In nazadnje nauk zgodbe. Ukvarjajte se z debato o razvoju mesta ne pa delat psihoanalize udelezencev, se posebej ce o tem nimate blage veze.


...peter
belo in rdece vino..., 25.12. 2003, 15:57

lokalec,
ne vem kdaj si se ti dolocil do bos vodil to debato... kot da bi poskusal nekoga nekaj poduciti... kot da bi nam pomagal, da sele s tvojo pomocjo odkrijemo nasa srce in v komentarjih povemo kje nas zuli prst v prostorski ureditvi nasega mesta.

in hvala za pomoc. vecina nas je ze komentirala clanek, ter ze izrazila svoje mnenje o situaciji v Msoboti. nismo se obremenjevali le s tabo... medtem ko ti se vedno ne das vedeti kako je tvoje mnenje. "z nekaterimi stvarmi se strinjam z nekaterimi pa ne...". s tvojo dosedanjo prisotnostjo se nisi poveda nic. nic. nic. edino prek tvojih komentrjev lahko megleno sklepamo na tvoje stalisce. kar ti pa neugaja, ker ti postavljamo napacno "psihoanalizo". saj seveda kdo smo pa da bi poznali freuda,fromma ali junga... ehh...

nisi izrazil lastnega mnenja, katerega trdis da ga imas, si si pa priskrbel varovalko s pomocjo katere lahko v vsakem naslednjem komentarcu reces, da je bil tisto le provokacija. in ta svoj postopek (varovalka) katerega si se naucil od dr.ruglja bos lahko uporabljal se mnogokrat. v raznovrstnih debatah.

zakaj rabis reference od avtoric mi se sedaj ni jasno. kaj bos z njimi? preucil obnasanje na faksu ter njune ocene pri studiju, pri njuni doktorski disertaciji? da bos lahko potem sele videl ce je napisan clanek dober in resnicen? ce se ne strinjas s clankom povej to. ne pa de zahtevas reference.

ce bi tvoje prvo komentar res bil le slaba provokacija, bi lahko v naslednjem spremenil svoje ime in nobeden nebi zaslutil kake povezave med tema dvema likoma. pa si naredi napako in zdaj se cudis, da se tvoje mneje noce upostevati.

ukvarjaj se s clankom. s clankom. povej svoje mnenje. svoje. mnenje. brez provokacij...


ime ni pomebno
Potrebna šola, 14.6. 2004, 20:07

Nova srednja ekonomska šola je res potrebna kajti prostori znotraj šole so res majhni in zastareli. Že dolgo od tega sem slišal da se bo gradila nova ekonomska šola, ko sem videl da so prišli delavci za izgradnjo klime sem si mislil da nove šole še dolgo nebo. Oprema za pouk informatike in praktičnega pouka pa je dobra. Tudi telovadnica je premajhna zlasti v zimi ko nemoremo biti zunaj za skupino dijakov. Mislim da se bo izgradnja šole hito začela.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek so spodbudili pogovori z domačini, ki so si želeli razumeti, kaj se dogaja v njihovem prostoru. Ta pogovor jih je utrdil v prepričanju, da je prav, da niso zadovoljni z razvojem v prostoru in spodbudil zapis za širšo javnost. Tema po eni strani odstira znane načrtovalske napake, po drugi strani pa stroki sporoča, da ne - strokovnjaki razvoj v prostoru ocenjujejo kritično in so s stanjem vse manj zadovoljni.


fotografije: Darja Matjašec, Peter Tibaut



Splet cest južno od Sobote.


Ceste južno od Sobote: kam pridete, če se peljete naravnost?


Gradbišče bencinskega servisa ob topolovem drevoredu.


Trgovski center ob Bakovski gramoznici.


Zvezna ulica s knjižnico in prazen prostor ob njej v centru mesta.


Cvetkova ulica...


Šoping v centru Sobote z dodatkom na fasadi.


Shema lokacij izgrajenih in predvidenih trgovskih območij okrog Sobote.

__________________________________
*V krajši obliki bo izšlo tudi v Pomurskem Vestniku pod naslovom: Nevzdržna nujnost bivanja. Problemi urejanja prostora v Murski Soboti in njeni okolici.
na vrh