info akcije magazine id mail english
Urbanizem v LjubljaniMobilnost v mestuProjekti za LjubljanoProstorski razvojRez. ankete
23. 3. 2006

Kako bi Ljubljana postala evropska prestolnica

Martina Lipnik u.d.i.a.
Z začudenjem sem prebrala vsebino prispevka, ki ga je napisal g. Anderlič. V naprej sem imela nelagoden občutek, da gre zopet za plačano reklamo, za podporo ideji Novi Kolizej.

Glede željenega programa me je megalomanski predlog na utesnjeni lokaciji Kolizeja vseskozi motil, kampanja za promocijo tega predloga pa še posebej. Sam objekt obstoječega Kolizeja me v arhitekturnem smislu nikakor ne prepriča kot kakšna posebna kvaliteta, vendar pa spoštujem spoznanje spomeniškovarstvene stroke, da je zgodovinsko pomemben v družboslovnem, sociološkem, tehničnem in graditeljskem smislu in kot tak vreden ohranitve.
Kljub temu, da je vedno bolj utesnjen in prostorsko sploh ne diha, je verjetno še vedno dovolj arhitektonskih in urbanistično-programskih možnosti, da se iz njega naredi kulturno-turistično privlačna mestna točka.

Ko sem prebrala tako intervju z g. Anderličem, kot njegov prispevek, pa sem ostala navdušena. Želim si, da bi se precej naštetega v članku uresničilo Zato bi pa morali tudi strokovnjaki načrtovalci in projektanti arhitekture stopiti skupaj in primerno podpreti vizionarske ideje - ali pa vsaj pripraviti alternativne vizije.

Podajam moje razmišljanje o članku v Sobotni prilogi, ki ga je priobčil g . Anderlič pod naslovom 'Kako bi Ljubljana postala evropska prestolnica'.

CITAT: "Za samostojno Slovenijo velja miselnost stihije, prizidkov, meglenih predstav in neprofesionalnega načina dela političnih elit, vse kot dediščina bankrotiranega političnega sistema. V vseh petnajstih letih se ni zgodilo nič pomembnega, strateško načrtovanega, če odmislimo zaključek gradnje avtocestnega obroča v okviru DARS."
KOMENTAR:G. Anderlič je v kratkem odstavku povzel bistvo razvoja v prostoru v zadnjih 15 letih. Dodati bi bilo treba samo še, da je vse skupaj v veliki meri tudi rezultat zavestnega kršenja veljavne zakonodaje, ki ureja področje načrtovanja in urejanja prostora ter graditve objektov. Pri toleriranju kršitev so soudeleženi vsi: politika, stroke, upravni aparati in nadzorni aparati; veliko nepravilnosti je treba pripisati prav dejstvu, da ti zadnji sploh ne opravljajo svoje vloge na področju urbanizma.

"Zgodilo se je nakupovalno središče BTC, a na škodo mestnega jedra, ki je ekonomsko obubožalo, propadlo je gospodarsko razstavišče in podobno."
Razvoj BTC je tudi rezultat ne-spoštovanja določil in pravilne strokovne prakse. BTC bi bilo treba nujno v okviru novih prostorskih aktov mesta vgraditi v mestni okvir ter njegovo namembnost uskladiti s potrebami razvoja mestnega centra in tudi s potrebami po skladiščnih kapacitetah, ki jih mesto velikosti Ljubljane potrebuje, lokacija ob tovornih železniških tirih je pa za tako namembnost več kot primerna.

"Predlagam, da poleg baročne, popotresne, banovinske ter socialistične ustvarimo novo, peto Ljubljano, prestolnico demokratične neodvisne Slovenije, evropsko prestolnico. V razmislek navajam predloge in ideje, od katerih so nekatere že stare, toda neuresničene, in nove:
1. Vse mestne vpadnice popolnoma rekonstruirati, prometno in tehnično z upoštevanjem tramvajske proge in jih urbanistično zasnovati za 'main-street' arhitekturo z nadomestitvijo vseh objektov, ki temu ne ustrezajo. Da bodo lastniki devastiranih objektov in površin ob vpadnicah razumni in voljni prodajalci, je treba vse te površine obremeniti z mestno zemljiško rento, ki jo lahko plačujejo samo lastniki ustrezne intenzivne pozidave."

Mestne vpadnice nikakor ne kažejo mestne podobe in je res skrajno nujno, da se jih prostorsko primerno opremi in uredi kot avenije, bulvarje, skratka, da prometne površine podrejeno služijo mestnemu programu in ne obratno, kot je primer v Ljubljani.

"2. Vse kmetijske površine znotraj AC obroča opredeliti kot zazidljive."
Pri tem je treba jasno da računati tudi na potrebne površine za zelene preduhe, kar pa se lahko včasih pokriva tudi s kmetijsko namembnostjo s točno določenim režimom in ne kot zazidljive površine za na primer parkovne ureditve (zeleni mestni obroč, zeleni pas in podobno), ker je v nekaterih primerih ravno tako učinkovito za prostopr, pa manj obremenilno za mestni proračun.

"3. Vstop železniških tirov z zahoda in severa do PCL (Potniški center Ljubljana) je treba izvesti na novo s poglobitvijo za dva nivoja v istem ali novem koridorju, o čemer so tekle razprave že v petdesetih letih 20. stoletja.
To je treba storiti v okviru izgradnje CPC ali prej, sicer se za vedno odpovemo poglobitvi te prometnice, ki mesto deli. Poleg tega je treba speljati Tivolsko cesto od križišča s Tržaško do križišča z Dunajsko kot tudi Celovško od križišča z Rusko ulico (pivovarna Union) do Gosposvetske v podzemni tunel. Na ta način bi se parkovne površine Tivolija, očiščene športnih objektov, neposredno spojile z mestno stavbno strukturo, stik pa bi ponujal reprezentančno pozidavo javnih objektov, kot so novo Državno gledališče, Državna opera, Ustavno in vrhovno sodišče in drugi državotvorni objekti."

V Evropi in po svetu taki posegi niso več nič posebnega, zaradi zaščite okolja ali kulturnega prostora si privoščijo obsežne razvode prometnic pod zemljo, v tunelih itd..
Predlog bio bilo treba nad vse resno preveriti in na vsak način opremiti s študijo ekonomske sprejemljivosti, ki bi morala vključevati tudi vse stranske učinke na ekonomskem področju (ne samo vlaganje v financiranje gradnje, pač pa tudi izkoristke v zemljiščih, kvaliteti prostora, turistični privlačnosti., itd..)

"4. Dograditi notranji prometni ring in znotraj njega obnoviti in revitalizirati vse, kar je kvalitetno grajeno, zapolniti vrzeli, pozidati nepozidane površine ter nadomestiti vse, kar je moteče."
To je tako ali tako zapovedano z okoljsko in prostorsko zakonodajo na nivoju EU in podrejeno v Sloveniji samo, če jo bomo spoštovali z vso predvideno vsebinskostjo, je pa drugo vprašanje (imamo problem pravne države, ki se na področju prostora še bosebej izrazito kaže)!!!

"Obvezno graditi parkirne površine pod novogradnjami, zgraditi parkirne površine vsepovsod pod javnim dobrim (trgi, parki, tržnici), kjer je to tehnično možno, in se končno otresti poplave pločevine po trgih ter jih nameniti pešcem."
Pred tem je treba nujno opredeliti problematiko prometne ureditve v mestu na splošno kako preiti na večjo uporabo javnih prometnih sredstev in nato vključiti še rešitve za osebni promet in potrebna ter primerno dimenzionirana parkirišča.

"Z odstranitvijo nekvalitetno grajenih objektov (npr. ob Petkovškovem nabrežju) ustvariti površine za nakupovanje in preživljanje prostega časa in s tem omogočiti vrnitev trgovin v mestno jedro. Reprezentančnim zgradbam, naprimer Kresiji, dati nov namen, saj sedanji ne ustreza nikomur in jo dolgoročno devastira. Razsuto mestno upravo spraviti pod eno streho in omogočiti uradništvu sodobne delovne razmere, meščanom pa prijazen servis."
Za ureditev skupnih pisarn za mestno upravo podpiram predlog iz diplomske naloge, izdelane na FA Ljubljana za sanacijo in revitalizacijo Cukrarne z gradbeno-tehnično kompletno prenovo.

"5. Dotrajane športne objekte v parku Tivoli - halo Tivoli, kopališče Ilirija in bazenski objekt odstraniti. Sproščene površine v Tivoliju nameniti ponovno parku, za kar so bile nekoč namenjene in urejene."
Na vsak način bi bilo treba podpreti misel, da je treba že enkrat halo Tivoli odstraniti z neprimernega prostora glede namembnosti, ki jo ima.
Spomnim se še diskusij, ki so se vodile, ko se je Hala Tivoli gradila - bila je postavljena tako rekoč čez noč za potrebe svetovne športne prireditve, češ, da je pri roki vsa potrebna komunalna infrastruktura in s perspektivo, da bo kot montažni objekt samo začasen, hitro amortiziran in potem odstranjen. Na žalost se to še do danes ni zgodilo, s svojo pojavnostjo degradira spomenik Cekinov grad, s funkcijo pa onemogoča prometni red v tem delu Ljubljane. Poleg tega obremenjuje polovico mestnega parka z dejavnostjo, ki s parkom nima nobene zveze!!
Kopališče ILIRIJA ima tudi svojo vrednost v smislu kulturne dediščine, kar bi bilo treba spoštovati; če bi se razbremenila zemljišča, kjer je železnica, bi se pa lahko še razširilo za so-parkovno poletno rekreacijo na prostem in z dodanim spremljajočim programom, primernim današnjim zahtevam in prostoru.
Vsekakor rekreacijo v parku in kulturni pomen objektov Bloudkove dediščine bi bilo treba ščititi in vzdrževati.
Kar se pa tiče novejšega bazenskega objekta v parku - tega bi bilo pa treba osvoboditi vse obremenitve z nekompatibilnimi in ne-športnimi dejavnostmi, obnoviti njegov izgled na kulturnem nivoju z vzpostavitvijo osnovne arhitekturne obdelave in poskrbeti za čim bolj uspešen in javnosti namenjen program rekreacije v parku v povezavi z notranjostjo objekta.

"Nove tovrstne objekte, tudi nogometni stadion in dodatni merkantilni program, kar danes tovrstne objekte dela atraktivne tako za obiskovalce kot investitorje, zgraditi ob obvoznici v Tomačevem, kjer je primerna prometna dostopnost za masovne prireditve in obstaja prostorska možnost ureditve potrebnih parkirnih površin."
Tako postavitev so predvidele že vse tovrstne študije, ki so analizirale probleme športa v Ljubljani; ni razloga, da se je ne osvoji in predvidi ustrezne rezervacije v ustreznih dokumentih mesta Ljubljane, potem pa išče tudi ustrezna finančna sredstva za izvedbo.

"Obstoječi stadion obnoviti in ga nameniti meščanom za vsakdanje športne aktivnosti. S to rešitvijo odpadejo vsi prometni zamaški v mestu, povezani z velikimi športnimi in zabavnimi prireditvami."
Enako trdi g. Krečič, ki je o Plečnikovem Stadionu pripravil posebno študijo - ni razloga, de se ne bi moglo učinkovito uporabiti objekta tudi s prilagojenim programom! Imamo dovolj srednjih šol v Ljubljani, ki jim še vedno primankuje rekreacijskih površin, pa tudi razni klubi so še brez.

"6. Gospodarsko razstavišče - Ljubljanski sejem prestaviti na južno obvoznico ob izvoz za center oziroma Barjansko cesto. Občasni sejemski dogodki tako ne bodo dodatno prometno obremenjevali mestnih ulic, obiskovalcem pa bo zagotovljen optimalen prometni dostop.
Sproščene površine odstranjenega razstavišča na novo pozidati, tako da se jim priključijo tudi okoliške proste površine, nezazidana oziroma zazidana zemljišča objektov ob Linhartovi in Železni cesti."

Razstavišče s svojimi objekti verjetno fizično ni mogoče seliti, nepojmljivo pa je, da si lahko kdo zamisli, da bi ga kar podrli - tudi stavbe in ureditve GR so kulturna dediščina arhitekture novejše dobe.
Lahko pa se vse skupaj napolni z novim programom in novo vsebino - o tem bi bilo treba razmisliti!!

"7. Ministrstva in državna uprava, nastali zaradi ustanovitve samostojne države, so razseljeni po vsej Ljubljani v lastnih in najetih objektih, kar objektivno onemogoča racionalno in učinkovito poslovanje. Predsednik države nima svoje rezidence, ki bi bila simbolna in mu protokolarno pristoji, ampak domuje v prostorih nekdanje deželne vlade, pred katero ni primernega prostora za protokol.
Parlament domuje v bivši Skupščini, ki je v bistvu prizidek starejši stavbi, s pročeljem proti velikemu parkirišču, kjer je protokolarni ceremonial nemogoč. Po preselitvi parlamenta v novo stavbo bi bila lahko nekdanja Skupščina preurejena v muzej slovenske nacionalne zgodovine, saj stoji nasproti Narodnega muzeja.
Navedeno stanje je v začetni fazi samostojne države razumljivo, vendar je po 15 letih čas, da se pričnemo obnašati državotvorno in racionalno glede organizacije in stroškov. Ne nazadnje je to tudi pomembno na simbolni ravni, kaj nam pomeni samostojna država.
Zato predlagam gradnjo novega mestnega jedra z državotvornim karakterjem slovenske države na zemljiščih, pridobljenih s selitvijo pivovarne Union na primernejšo lokacijo, z odstranitvijo Železniškega zdravstvenega doma ter Petrolove črpalke, vključujoč proste travniške površine med sedanjo Tivolsko cesto in železnico kakor tudi parterne površine, pridobljene s poglobitvijo prometnic. Torej od Bavarskega dvora do stavbe pivovarniškega muzeja ob Ruski ulici, ob sedanji Tivolski in Celovški cesti z neposredno navezavo na Tivoli zgraditi nov slovenski parlament, vladno palačo z vsemi ministrstvi ter državno administracijo."

Predlog je ena redkih 'vizij', ki smo jih v zadnjih letih slišali , na dovolj širokopotezen način zamišljena! Menim, da ni neizvedljiva - če se hoče, se tudi more!!

"Cekinov grad v Tivoliju, ki bi bil osvobojen sosedstva hale Tivoli, preurediti v rezidenco predsednika Republike."
Na vsak način je treba Cekinovemu gradu ponovno urediti proctor, ki mu gre in s tem tudi urediti sedanjo nemogočo situacijo mestnega vhoda s severne strain do centra.
Prav lokacija Hale Tivoli, pivovarne Union in Železničarskega doma, vse obremenjeno s podvozi, nadvozi, ožinami ob Rožniku, onemogoča kakršno koli arhitekturno-prostorsko-urbanistično ureditev, ki bi bila vredna mesta prestolnice neke kultivirane srednje evropske države, s svojo zgodovino, kulturnim značajem in ugodnim gospodarskim razvojem!!

"Palače vseh treh vej oblasti, ki oblastveno tvorijo trikotnik, bi bile tudi dejansko v trikotniku ob Tivolskem parku in v njem z vhodnimi pročelji proti jugozahodu oziroma jugovzhodu z možnostjo izgradnje primernega javnega prostora za protokolarni ceremonial."
Vsekakor program, ki bi vsebinsko osmislil in povzdignil sedaj prav nemarno neprivlačen prostor.

"Morebitne pomisleke glede financiranja oziroma stroškov tovrstnega podviga pa je treba zavrniti: država ima za potrebe ministrstev in državne uprave iz naslova najemnin za poslovne prostore velike stroške. Zaradi razpršenosti dodatne obratovalne in poslovne odhodke, ogromno izgubljenega časa zaradi sprehajanja na sestanke, s čimer je še dodatno neučinkovita. Poleg tega lahko odproda tudi vse sedanje lokacije in kupnino uporabi za financiranje projekta."
Kot že rečeno - vse to bi bilo treba vzeti v račun pri izdelavi predhodne resno pripravljene ekonomske študije sprejemljivosti ter izvedljivosti (feasibility study - še pred zaključki na delih pri pripravi novih prostorskih aktov MO Ljubljane).

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Aleš Šarec
Anderliča za župana, 24.3. 2006, 23:07

Tudi mene so Anderličeve vizije navdušile.. Razočaran pa sem bil, da v treh tednih nobena strokovna javnost ni reagirala na njegove 'izzive'. Bodisi pozitivno ali negativno, na primer glede na velikopoteznost njegovih predlogov. Končno je Lipnikova imela pogum, da je povedala zakaj je navdušena. Z njo se strinjam se v celoti, imam pa še več drugih strokovnih komentarjev.
Med drugim pa tudi: Anderlič naj postane župan in naj podobno kot župan Hribar v prejšnjem stoletju, realizira svoje predloga. Vsaj npr. tretjino navedenih..... Ali naj postane vsaj 'mestni menedžer' z vsemi (morda izjemnimi) pristojnostmi in pooblastili, da finančno in izvedbeno zoragnizira del navedenih projektov. Prav takega izjemno sposobnega menedžerja, (lahko kot privatnega partnerja) Ljubljana 'krvavo' potrebuje, kakor sem o tem, kot ključnem pogoju za razvoj Ljubljane z dodanimi vrednostmi že več pisal lansko leto v Trajektu. Sedaj se nam nudi prilika, da ga morda dobimo v Anderliču. Svoje sposobnosti pridobiti finančna sredstva in speljati zahteven mestni projekt je že dokazal.


Janez
Velikopoteznost še ni tudi strokovnost, 25.3. 2006, 19:53

Tudi sam sem podrobno prebral prispevek g. Anderliča, saj sva skupaj hodila na Aranžersko šolo v Ljubljani. Poznam pa ga že od otroštva, saj sva skupaj hodila tudi v osnovno šolo in tako dalje. Njegove "vizije" imajo res strokovni videz, vendar še zdaleč niso to, za kar se kažejo. Sicer pa teh vizij, po mojem poznavanju g. Anderliča, ni bil sposoben spisati sam, pač pa mu jih je moral nekdo obleči v strokovni videz. Zanima me samo, kolikšen kolač si developer Anderlič pri teh vizijah misli odrezati.

Pa lepo pozdravljeni !


Maja
natečaj za ideje_rešitev za prostorske probleme, 27.3. 2006, 10:51

V tednu, ko je Sobotna priloga objavila razvojne vizije gospoda Anderliča za prestolnico, smo lahko prebrali tudi podroben opis predloga za gradnjo muzeja krasa na Planinskem polju. Zapisa imata več skupnega kot je videti na prvi pogled. Zadnje čase smo pogosto priča ustvarjanju vtisa, da v slovenskem urejanju prostora manjka predvsem dobrih idej. To je seveda daleč od resnice in med odgovornimi in aktivnimi načrtovalci upravičeno povzroča precejšen nemir.
Seveda vzrok za nemir ni to, da predloge oblikujejo kolegi, ki so dejavni v tujini, ali ker prihajajo ideje iz strani investitorjev. Slabo voljo povzroča lahkotnost s katero se ideje predstavljajo v javnosti kot verodostojne razvojne pobude, ki naj jim prisluhnejo odgovorni in poskrbijo, da bodo realizirane.

Kar zadnje čase zbuja nemir med profesionalci je vzbujanje vtisa, da je urejanje prostora zgolj in predvsem zbir dobrih idej. Od samih idej Da ne bo pomote. Ideje so gibalo razvoja in v urejanju prostora so del vsakdanjika. Ja in prostorski načrtovanje je kreativna dejavnost!Različne ideje, pobude in pogledi na razvoj, ki jih posredujejo različne interesne skupine in posamezniki so zelo dragocene, ker bistveno prispevajo h kakvosti razvojnih odločitev. Pa vendar. Urejanje prostora je kakorkoli obračamo in kamorkoli pogledamo dogovorjenim pravilom podrejeno delovanje. Človeški razvoj se zapisuje v podobah prostora, ki razkrivajo prav upoštevanje najrazličnejših pravil in dogovorov.
V Sloveniji je se zadnjih 15 let srečujemo z zanikanjem te ključne značilnosti prostorskih razsežnosti razvoja in povezanih posegov v prostor. Z vztrajnim spreminjanjem zakonodaje tako kot s predstavljanjem odrešilnih idej se urejanje prostora poriva v vlogo nepotrebnega birokratskega procesa, ki zavira razvojni zagon. Ker naj bi urejanje prostora neopravičeno omejevalo svobodne pobude in pravice lastnikov velja, da je ena tistih razvojnih ovir iz preteklosti, ki so v ramzerah nove demokratične stvarnosti dozrele za odstranitev iz slovenskega vsakdanjika. S tem ciljem se država razmeroma uspešno spopada že več kot desetletje.

Kaj je torej narobe z muzejem krasa in ljubljanskimi razvojnimi vizijami? Načelno gledano nič, dokler je njihovim avtorjem jasno, da je Slovenija urejena država, ki predvideva, da se vse razvojne pobude umeščajo v prostor na osnovi vnaprje določenih postopkov. Vtis, da so ti postopki formalnost ali ovira je, daleč od resnice. Mehanizmi usklajevanja razvoja v prostoru spremljajo človekov razvoj in predpisani postopki so način zagotavljanja enakih možnosti, predvidljivosti in varnosti investicij, so civilizacijski dosežki demokratične družbe.

Predstavljanje pobud, brez upoštevanaj osnovnih praivl igre, je daleč od tega, čemur v razvitem svetu pravijo urejanje prostora. Urejanje prostora je tista dejavnost, ki na ustvarjalen način zagotavlja pogoje kakovosti bivanja ljudi, živali in rastlin v prostoru. Omejtive, ki jih razvoju v prostoru postalvja urejanje prosotra so stare kot človeška civilizaicja in v razvitih družbah sprejete kot del razvojnega načrtovanja. Razprava o novem muzeju krasa je deplasirana, ker brezprizivno sili stroko, širšo javnost in odgovorne, da skupaj z idejo podprejo tudi lokacijo in idejno rešitev objekta. Intervju v sobotni je podobno bos, ker širokopotezne razvojne poteze ponuja v kavarniške razprave, namesto, da bi jih razvil v legitimno pobudo in soočil s protiargumenti in interesi.

Še enkrat naj ponovim, da so razprave o prostorskih razsežnosti razvoja in posegih v prostor, več kot dobrobrodošle in večini prostroskih načrtovalcev na kraj pameti ne pride, da so rezervirane za stroko. Vendar načrtovalci od idej živimo in vemo, da je za njihovo realizacijo potrebno še mnogo več. Želimo si, da bi urejanje prostora vsebinsko in procesno kar nabolje razumeli tudi drugi, ki se vanj vključujejo in so pri tem tudi več kot dobrodošli, če le ne vstopajo brezprizivno in s položaja edine možne rešitve. Za razvoj v prostoru ne zadoščajo zgolj ideje, tako kot tudi ne denar, lastništvo zemljišča ali politična moč.


Martina Lipnik
odgovor Maji, 27.3. 2006, 15:07

Ponavljam in podčrtujem - vse v podporo stališčem ge. Maje in tudi mojim, da je treba vse ˇvizijeˇ na strokovno pravilen način ˇobdelatiˇ s predpisanimi postopki, to je predvsem pravilno obdelanih ˇstrokovnih podlagˇ , študij, variantnih rešitev, pa tudi ekonomskih analiz, ki dajo vizijam dodatno javno sprejemljivost; lahko seveda tudi z dodatno detajlno obdelanimi natečajnimi rešitvami - ampak ˇidejeˇ, ki so bile nakazane, so lahko pri tem vodilo..

KOMENTAR:G. Anderlič je v kratkem odstavku povzel bistvo razvoja v prostoru v zadnjih 15 letih. Dodati bi bilo treba samo še, da je vse skupaj v veliki meri tudi rezultat zavestnega kršenja veljavne zakonodaje, ki ureja področje načrtovanja in urejanja prostora ter graditve objektov. Pri toleriranju kršitev so soudeleženi vsi: politika, stroke, upravni aparati in nadzorni aparati; veliko nepravilnosti je treba pripisati prav dejstvu, da ti zadnji sploh ne opravljajo svoje vloge na področju urbanizma.

Ad točka 7:
Predlog je ena redkih 'vizij', ki smo jih v zadnjih letih slišali , na dovolj širokopotezen način zamišljena! Menim, da ni neizvedljiva - če se hoče, se tudi more!!
Kot že rečeno - vse to bi bilo treba vzeti v račun pri izdelavi predhodne resno pripravljene ekonomske študije sprejemljivosti ter izvedljivosti (feasibility study - še pred zaključki na delih pri pripravi novih prostorskih aktov MO Ljubljane).

Dodatni komentar:
Kako se pa prostorske akte pripravi, katere vse analize, strokovne podlage in študije so potrebne, se pa ve - problem je opisan na začetku!!

Mislim, da je ˇvizijaˇ novega muzeja krasa v vsebinskem smislu precej drugačen problem - poizkus neprimernega direktnega uvajanja nepreverjenih ˇidej, vizijˇ v prostor kot dokončnih mimo vseh strokovnih postopkov.


Anonimnež
Brez naslova, 27.3. 2006, 15:10

ˇZadnje čase smo pogosto priča ustvarjanju vtisa, da v slovenskem urejanju prostora manjka predvsem dobrih idej.ˇ

Manjka dobrih idej, javnosti v prid, ki bi se uveljavile v uradnih prostorskih aktih in za katerimi bi kdo stal z namero, da jih uresniči


Anonimnež
Brez naslova, 27.3. 2006, 15:16

Z vztrajnim spreminjanjem zakonodaje tako kot s predstavljanjem odrešilnih idej se urejanje prostora poriva v vlogo nepotrebnega birokratskega procesa, ki zavira razvojni zagon.
JA, ZAKAJ SE PA POTEM SPLOH KDO MUČI S TO ZAKONODAJO - UKINIMO VSE SKUPAJ, PA BO!!!
(KAJ BO PA EVROPA REKLA? - Ravnokar sprejema direktive v zvezio z urbanizacijo..)


Anonimnež
Brez naslova, 28.3. 2006, 13:55

- Kot že rečeno - vse to bi bilo treba vzeti v račun pri izdelavi predhodne resno pripravljene ekonomske študije sprejemljivosti ter izvedljivosti (feasibility study - še pred zaključki na delih pri pripravi novih prostorskih aktov MO Ljubljane). -
Ali se objava v časopisu že šteje kot ˝pobuda za spremembo prostorskega dokumenta˝? Verjetno ne - ali in kako bo potem v časopisu predstavljena ˝vizija˝ proceduralno obravnavana v postopkih, ki nas čakajo za izdelavo novih aktov v Ljubljani?


Anonimnež
Brez naslova, 28.3. 2006, 14:09

Trdidetv, da - Parlament domuje v bivši Skupščini, ki je v bistvu prizidek starejši stavbi, s pročeljem proti velikemu parkirišču, kjer je protokolarni ceremonial nemogoč. - pa čisto ne drži - plato pred skupščino je v prvi vrsti mišljen kot protokolarna površina oziroma javna ploščad, v alternativi pa služi kot parkirišče - denar je denar, prazno ploščad je pa treba sorazmerno drago vzdrževati.

Urbi
PRENOVA LJUBLJANE, 25.9. 2006, 12:18

http://urbi0orbi.blogspot.com/2006/09/gradimo-v-ljubljani-gradimo- za_24.html

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
V sobotni prilogi Dela je 11.marca izšel intervju Mateja Mljača z gospodom Jožetom Anderličem, ki je ob tej priložnosti podal tudi svojo vizijo Ljubljane, evropske prestolnice. Gospa Martina Lipnik v svojem prispevku komentira njegove izjave.


na vrh