info akcije magazine id mail english
Urbanizem v LjubljaniMobilnost v mestuProjekti za LjubljanoProstorski razvojRez. ankete
12. 3. 2004

Nova atenska karta

Aleš Šarec, nekdanji mestni urbanist
Ob konzervativnem nasprotovanju gradnji džamije v Ljubljani naj opozorim na vizijo razvoja evropskih mest v 21. stoletju, ki sta jo sprejela Evropska komisija v Evropskih prostorsko razvojnih perspektivah in Evropski svet urbanistov v Novi atenski listini 2003. To je vizija, ki bi morala usmerjati tudi razvoj arhitekture in urbanizma slovenskih mest Evrope. Na kratko:

'Evropizacija' mest se bo vse bolj in bolj razvijala v povezana policentrična multinacionalna omrežja mest, v katerih bodo mesta, povezujoč preteklost z novimi sedanjimi in bodočimi potrebami, ohranjala svoje kulturno bogastvo in identiteto. Mest ne bodo uporabljali le prebivalci mest temveč tudi mnogi drugi potrošniki mestnih storitev in produktov (dnevni migranti iz okolice, tujci, obiskovalci). Nove socio-kulturne strukture uporabnikov mest bodo diverzificirale povpraševanje po funkcijah mest. Na kulturo/arhitekturo mest ne bodo vplivale le tehnološke inovacije temveč tudi razlike med novimi kulturami 'potrošnikov mest' in 'uporabnikov mest'. Med temi bodo (pretežno priseljeni tuji) nizko kvalificirani delavci kakor tudi visoko izobraženi strokovnjaki, ki bodo uporabljali mesto več ali manj le določen čas. Ti dve socialni skupini bosta verjetno pomembno vplivali na razvoj nekaterih mest.

Zaradi trendov evropske unifikacije, ki bo sčasoma močno vplivala na mobilnost in zaposlovanje ljudi, bodo evropska mesta vse bolj multinacionalna, multikulturna in s tem 'multiarhitekturna'. Vendar bodo morala, ob varovanju svoje dediščine, posameznim uporabnikom mesta, tako mestnim kot izvenmestnim, omogočati tudi ohranjanje njihovih lastnih socialnih, kulturnih, verskih in drugih vrednot. Demokratične institucije bodo morale zadovoljiti specifične potrebe teh skupin. Tako, da bodo te imele proporcionalno enako vlogo kot 'avtohtoni' meščani tudi pri urejanju mestnega prostora.

Sedanji sistem upravljanja mest, ki je omejen v glavnem le na glasove stalnih stanovalcev v mestu ne bo nepristranski v novih socialnih pogojih. Še posebej ne v zadevah v zvezi z urbanim razvojem. Zato bo treba vzpostaviti nove sisteme izbiranja predstavnikov in sodelovanja vseh struktur uporabnikov mesta, tudi gravitacijske regije in države, pri odločanju o prihodnjem razvoju mesta. Predvsem v vprašanjih urejanja prostora in arhitekture mesta bo treba zagotavljati civilni družbi lažji dostop do informacij, možnosti za njeno aktivno udeležbo v usklajevanju rešitev ter zadosten čas (bistveno večji kot sedaj) za vzpostavitev socialnih povezav in pozitivnih interakcij pred dokončnim formalnim odločanjem. V tako integriranem mestu bodo komunikacije med različnimi kulturami bistveno obogatile mestno življenje in njegovo okolje. Smernice za temu ustrezen 'urbani design', kot ključni element renesanse mest, bodo postopno vključene tudi v naš 'acqui communautaire' Evropske Unije.

Komentar: V luči teh usmeritev so povsem nesprejemljiva »strokovna« stališča prof. Koširja (in podobno mislečih) o nesprejemljivosti islamske arhitekture v našem arhitekturnem okolju. Ker naj bi bila menda estetsko tuja, nevredna, nazadnjaška, agresivna, podrejena veri. Ta arhitekturni rasizem je zaskrbljujoč, še zlasti če ga profesor arhitekture predava novim generacijam slovenskih arhitektov in urbanistov. Upajmo, da študentje (in politiki) ne prevzemajo njegove krive vere.

Lokacija islamskega verskega in kulturnega centra - džamije pa po usmeritvah v navedenih dokumentih nedvomno sodi v (bodoče) središče Ljubljane, npr. med Vilharjevo in Masarykovo cesto. Ne pa, da ga getoiziramo na rob mesta. Cerkve in kulturni centri so praviloma povsod postavljeni v jedra mest, kjer v interakciji z drugimi tkimv. centralnimi dejavnostmi soustvarjajo in bogatijo življenje mesta. V centru mesta bi v višinsko mešanem grajenem in večnamenskem okolju lažje kot ob južni obvoznici prilagodili tudi gabarite džamije (minaret, kupole) in njihov simbolni pomen.

Na javno vprašanje in konkretne predloge, ki sem jih v zvezi z lokacijo džamije in umetniških akademij podrobneje utemeljil in postavil pristojnim (v komentarju k 'Urbani prostor brez sinergijskih konceptov', Delo, 6.dec. 2003) seveda nisem dobil odgovora.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Marjan Bat
Džamija v multikulturni Ljubljani, 15.3. 2004, 14:10

Zelo na hitro sem preletel vaš članek. Upam, da sem ga pravilno razumel. Razumel pa sem ga takole: V mestih sicer varujemo dediščino (tudi arhitekturno), hkrati pa gradimo mesto, ki je (spet tudi, a ne samo, v arhitekturnem smislu) odraz današnjih razmer, potreb, ...... torej sodi vanj tudi džamija.
Če sem ga pravilno razumel, se z vami popolnoma strinjam.

Sem eden iz (tihe) množice tistih, ki si ne vzamejo toliko časa, da bi svoj pogled domislili do mere, ko bi ga lahko javno predstavili in zagovarjali.

Lep pozdrav.


J. Držanič
Ali so vsaj družboslovci kaj rekli, 16.3. 2004, 15:14

na ekspliciten izziv, ki je v ubeseden v naslednjem: "Sedanji sistem upravljanja mest, ki je omejen v glavnem le na glasove stalnih stanovalcev v mestu ne bo nepristranski v novih socialnih pogojih. Še posebej ne v zadevah v zvezi z urbanim razvojem. Zato bo treba vzpostaviti nove sisteme izbiranja predstavnikov in sodelovanja vseh struktur uporabnikov mesta, tudi gravitacijske regije in države, pri odločanju o prihodnjem razvoju mesta." ? Tole je absolutno najbolj radikalna (v pozitivnem pomenu besede) premisa o "lokalni samoupravi", izrečena v našem prostoru v zadnjih desetih letih in na to temo bi morali družboslovci, ki dajo kaj nase, odreagirati.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek je bil objavljen v pismih bralcev Sobotne priloge Dela, 13. marca 2004.

na vrh