info akcije magazine id mail english
Evropska urbanistična nagrada 2004KandidatiRez. ankete
23. 3. 2004

Novi rekreacijski park Barje - Prevrednotenje odnosa do barjanskega dela mestne občine kot izhodišče za prenovo in razvoj južnega dela Ljubljane

mag. Maja Simoneti, Karla Jankovič, Darja Matjašec
Izhodišča

Ljubljansko barje je ena od naravnih in kulturnih entitet, ki pomembno določajo identiteto Ljubljane. S svojo podobo in značajem je Barje povezano z razvojem mesta, predvsem kot območje posebnih naravnih danosti, neprivlačno za gradnjo in druge mestne dejavnosti. Naravni prehod mesta v zaledje je presekala južna obvoznica. V prostor na zunanji strani ceste so se umestile dejavnosti, ki so v mestu manj neželene. Mesto se je v resnici na stiku z Barjem v svojem razvoju ustavilo.

V zavesti meščanov je območje povezano predvsem z manjvrednimi rabami prostora, kot so deponija odpadkov in črne gradnje. Prostor južno od obvoznice je del mesta bolj ali manj formalno, funkcionalno pa v glavnem ostaja izključen iz dnevnega ritma mestnega življenja. Priprava nove prostorske strategije mestnega razvoja (Prostorska zasnova mestne občine Ljubljana, 2002) je upravičeno odprla razpravo o razvoju mesta na stiku z Barjem. Stanje južnega preddverja glavnega mesta zahteva načrtne posege in odločno razvojno politiko. Vprašanja vsebinske in oblikovne "nedokončanosti" dobivajo dodatno težo s potrebo po opredelitvi sodelovanja Mestne občine Ljubljana pri urejanju krajinskega parka Ljubljansko barje.

Občini predlagamo, da celovito prevrednoti odnos do barjanskega dela občinskega ozemlja. Vsa dejanja urejanja, nadzora, novih programov, sodelovanja s sosednjimi občinami in posameznim investitorji naj vodi ideja, da je treba območju vzdolž južne obvoznice dvigniti ugled. Mesto mora na vsak način zavzeti aktivno držo v odnosu do načrtovanja prenove in razvoja barjanskega dela. Razvoj naj posega na jug, v območje Barja, samo toliko, kot je potrebno za funkcionalno zaokroženje obstoječih in novih programov. Vsa razvojna razmišljanja naj se podredijo varovanju naravnih in kulturnih vrednosti Barja. Ljubljana naj se vključuje v urejanje krajinskega parka z zavestjo, da je razvoj v krajinskem parku omejen zaradi varstvenih izhodišč, hkrati pa za samo delovanje parka nujen.

Predlog Mestne občine Ljubljana za ureditev novega programskega vozlišča, športno rekreacijskega centra v izteku Barjanske ceste je povezan s programom prenove južnega mestnega roba. Zasnova novega mestnega parka na stiku z Barjem je velik razvojni izziv. Današnje stanje in raba zahtevata zasnovo vseh posegov v smislu iskanja najboljših in najnovejših ekološko-inženirskih spoznanj. Na območju stika z Barjem je treba prekiniti prakso manjvrednih posegov in programov ter spodbuditi razvoj poslovno izobraževalno raziskovalnega območja. Danes je ukvarjanje z odpadki predmet znanstvenega proučevanja in resnih poslovnih programov. Nobenega razloga ni, da tudi Ljubljana ne bi oplemenitila lokacije svoje deponije in ponudila znanosti in poslovnim sistemom prostor za razvoj. S tako odločitvijo postane soseščina deponije manj neprijazna in lokacije ob njej vredne poštenih urbanih ureditev.

Barje

Ljubljansko Barje je naravna vrednota in predlagano za varovanje z režimom krajinskega parka. Krajinski park bo razvojno povezal šest občin, Borovnico, Vrhniko, Brezovico, Ig, Škofljico in Mestno občino Ljubljana, v kateri je ena petina Barja. Ne glede na delež Barja, ki je v posamezni občini, je prihodnost območja v največji meri odvisna prav od tega, kako uspešno bo usklajevanje za razporeditev posameznih razvojnih programov v prostoru. V odnosu do Barja bo občine združila razvojna razprava o razporeditvi novih programov na obrobju Barja in nadzoru nad rabo prostora. Razvoj v območju je in bo v celoti prežet z varovanjem naravne vrednote, ki je v precejšnji meri še razumljeno kot razvojna ovira. Verjamemo, da se bo to spremenilo.

Razlike med v regijo združenimi skupnostmi so zelo velike in vprašanje je, kakšne vrste programi jih lahko presežejo. Pot do strukturnega dopolnjevanja lahko vodi preko regionalnih projektov, v katerih pa naj bo center zadržan. Tak projekt je prav gotovo lahko Krajinski park Barje. V izdelavo prostorske zasnove za Krajinski park Barje bo Mestna občina Ljubljana zato vključena kot ena od enakovrednih partneric in ne vodja projekta. To vlogo mora prevzeti razvojna agencija ali kakšna druga ustanova, ki s svojim delovanjem lahko poskrbi za optimalne pogoje sodelovanja in uravnoteženje siceršnje moči glavnega mesta.

Med pripravo strokovnih podlag za zaokroževanje programov mestne občine na stiku z Barjem je bilo ugotovljeno, da bo za nadaljnjo usodo Krajinskega parka Barje ključno sodelovanje šestih občin. Samo sodelovanje lahko obvaruje Barje pred nezaželenimi razvojnimi posegi in uravnoteži programe na njegovem robu. Mestna občina Ljubljana na podlagi tega svoj razvoj na Barju zavestno kar najbolj omejuje na stik z južno obvoznico in prostor, ki je zaradi današnje rabe potreben razvojno sanacijskih ukrepov.

Mesto in Barje

Južna obvoznica se je zarezala v prostor. Razsežen pas premenjave grajenega in naravnega je bil presekan, razvoj na eni in drugi strani ceste pa pomembno zaznamovan. Mestna stran je postala poudarjeno zanimiva za gradnjo. Na barjanski strani so ostale manj vredne rabe (odlagališče odpadkov, rabljeni avtomobili, črne gradnje, vrtičkarstvo, divja odlagališča drugih odpadkov) in s tem povezan problem nadzora nad rabo prostora. Tudi prehodi iz mesta na Barje, z vidika urejanja in uporabniške prijaznosti, ostali precej postranskega pomena.

Za razpravo o odnosu mesta do Barja smo obravnavali različne razvojne možnosti. Načeloma že trije scenariji omogočijo oceno učinkov in zavestno sprejetje razvojnih odločitev. Postopni scenarij gradi na razvojnem odločanju od primera do primera, omejevalni scenarij ves razvoj strogo podredi varstvu narave in okolja, dolgoročni scenarij rešuje vprašanja razvoja s pomočjo varovalnega planiranja.

Primerjava scenarijev govori v prid dolgoročnemu usmerjanju, planiranju, razvoja v prostoru. Posamične razvojne odločitve je v primeru izbora postopnega razvoja težko usklajevati. To je v posebnih pogojih urejanja ranljivega barjanskega prostora lahko okoljski problem. Poudarjeno varovanje oz. načelno nasprotovanje vsem posegom lahko dolgoročno povsem zaustavi razvoj in vodi do nevarne "praznosti" prostora, podobne današnjemu stanju. Kot najbolj smiselna se na tej načelni ravni kaže odločitev za načrtovanje razvoja z vgrajenimi varovalnimi principi.

Na podlagi izbranega razvojnega modela je oblikovan predlog za prevrednotenje odnosa do barjanskega dela Mestne občine. Vse ureditve so podrejene ideji aktivne preobrazbe. V nasprotju s pričakovano zadržanostjo, ki se povezuje s porajajočim se krajinskim parkom, se mesto odloča za razvoj. Oblikovalsko prepoznavno in uporabniku naklonjeno urejanje prehodov v barjansko zaledje se povezuje z vsebinskim prestrukturiranjem programov.

Zasnova temelji na razvoju programov vzdolž južne obvoznice in omejevanju širjenja posegov na jug v smeri proti Ljubljanici. Predlog zasnove uveljavlja celostno obravnavo prostora. Cilj ukrepov je dvigniti standard urejenosti prostora, tako s programi in posamičnimi objekti kot z uličnimi ureditvami. Funkcionalno in oblikovno prenovljeni prostor naj postane gostoljuben do obiskovalcev in uporabnikov. Južno preddverje mesta se ponuja kot razvojna priložnost, s katero naj mesto izzove investitorje.

Novi mestni park

Športno rekreacijski park Barje je zasnovan kot sodobno prostočasno območje, ki v skladu z značajem prostora ponuja programe različnih tipov, od urbanega do naravnega, od pasivnega do aktivnega, od javnega do komercialnega. Glede na vse ugotovljeno je lokacija za novi mestni park dobro izbrana in okoljsko sprejemljiva za načrtovane programe. Ideja za ureditev novega mestnega parka na južnem robu mesta se ujema s spoznanji o potrebah mestnih prebivalcev. Prostočasne dejavnosti so v skladu z naraščanjem količine prostega časa postale pomemben vidik vsakodnevnega življenja. Sodobni mestni parki danes niso več površine na ogled. Svojo ponudbo so parki prilagodili potrebam različnih skupin uporabnikov tako, da omogočajo aktivno preživljanje prostega časa. Meja med vsakdanjo ponudbo javnih programov in turistično ponudbo je v takem parku zabrisana, kot je tudi njegov značaj nekje med aktivnim in pasivnim, rekreativnim, športnim in izobraževalnim. Mešanica ponudbe stremi za ustvarjanjem pogojev, ki vključujejo čim širši krog uporabnikov, otroke, mlade, družine, starejše, domačine in obiskovalce, turiste.

Za začetek prenove in razvoja območja vzdolž južne obvoznice na barjanski strani so ključne ureditve prehodov in poti, ki bodo povezali mestno tkivo z Barjem. S tem so v glavnem mišljene temeljite prenove obstoječih prehodov iz mesta na Barje. Za načrtovane spremembe v rabi obravnavanega prostora je treba zagotoviti prijazno in varno prehajanje uporabnikov na območje Barja in urediti nekaj novih povezav in poti v barjansko zaledje. Ideja ne temelji na privabljanju množic v jedro Barja, pač pa na premišljenem odpiranju krajinskega parka uporabnikom. Predlog povezav in poti zato ne vsebuje novih avtomobilskih povezav v zaledje, pač pa ves ciljni avtomobilski promet ustavi v centru, ki je funkcionalno navezan na avtocestni priključek Barje.

Ureditve v novem mestnem parku so smiselno razporejene v prostoru tako, da sledijo prostorskim značilnostim. Programi se razvijajo z odmikom od mesta. Stik z mestom lovi Urbani park, stik z barjanskimi značilnostmi pa Naravni park ob sotočju Ljubljanice in Ižice. Prvi je poudarjeno namenjen novim doživljajskim izzivom, adrenalinskim pustolovščinam, drugi pa je povezan s plutjem po vodi, pikniki in bolj klasičnim preživljanjem prostega časa v naravi. Vsa območja se funkcionalno napajajo v Centru in so povezana v enovito parkovno telo, z urejenimi potmi in počivališči. Vmes je igrišče za golf urejeno tako, da ne ovira prehajanja drugih uporabnikov prostora. V zasnovo je vključeno tudi območje za ureditev mestnih vrtičkov, kot ene od priljubljenih prostočasnih dejavnosti meščanov.

Sklep

Med pripravo novega strateškega prostorskega dokumenta je bilo ugotovljeno, da je barjanski del mesta vzdolž južne obvoznice iz več razlogov treba razvojno osmisliti. Mesto je v tem delu hkrati preveč in premalo prisotno, da bi lahko vse ostalo kot je. Četudi bi bila ideja popolnega umika vseh mestnih rab iz prostora južno od obvoznice zelo mikavna, glede na stanje v prostoru, to verjetno ni najboljša možna rešitev. Raba prostora, vsebinsko in funkcionalno, zahteva razvojne posege. Vprašanja urejanja in razvoja deponije, vhoda v krajinski park Barje, zajezitve črnih gradenj in odlaganja odpadkov ter načrtovanja infrastrukturnih vodov ter nove cestne povezave Iga s centrom mesta zahtevajo premišljene odgovore.

Odločitev da območje vzdolž južne obvoznice postane eno od prihodnjih razvojnih območij, je dobra in kot kaže jo rezultati strokovnih podlag tudi smiselna. Vse tudi kaže, da ni v nasprotju z razvojem krajinskega parka Barje pač pa se celo ujema z njim. Samo skozi načrtovani razvoj in prenovo tega območja kot celote lahko mesto na svojem južnem robu ustvari pogoje za sobivanje s krajinskim parkom. Z zasnovo novega mestnega parka se tako vzpostavlja eden od funkcionalnih centrov, v katerem se na sprejemljiv način mešajo funkcije in programi, ki služijo mestu in krajinskemu parku.


 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.










Avtorji:
Karla Jankovič, udika., Darja Matjašec udika., mag. Maja Simoneti udika.; Karh07, LUZ d.d., Ljubljana

Naročnik projekta:
Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urbanizem in okolje, predstavnica: Mateja Doležal udika.

Izvajalec projekta:
Karh07, LUZ d.d., Ljubljana

Ostali, ki so prispevali k projektu:
Urška Krajnc, abs.ka., Luka Vidic, abs.ka., Aquarius: mag. Martin Žerdin in mag. Andrej Sovinc, oba univ.dipl.biol.

Leto izdelave:
september 2002

__________________________________

Originalni naslov anloge: Idejna zasnova ureditve športno rekreacijskega centra Barje. Strokovna podlaga, naročnik MOL; pregledni znanstveni prispeveki: SIMONETI, Maja, JANKOVIČ, Karla, MATJAŠEC, Darja. Mesto na robu krajinskega parka : prevrednotenje odnosa do barjanskega dela mestne občine kot izhodišče za prenovo in razvoj južnega dela Ljubljane. Urbani izziv, 2002, let. 13, št. 2, str. 26-33, 122-126, ilustr. [COBISS.SI-ID 1958083]
na vrh