info akcije magazine id mail english
Evropska urbanistična nagrada 2004KandidatiRez. ankete
22. 3. 2004

Urbanistični koncept razvoja naselij v povezavi z javnim prometom (v koridorjih regionalnega tirnega prometa)

dr. Mojca Šašek Divjak, Evgen Čargo
Izhodišča
-
Naročilo Mestne občine Ljubljana za raziskovalni projekt "Urbanistični koncept razvoja naselij v Ljubljanski regiji v koridorjih integriranega mestnega in regionalnega tirnega potniškega prometa", projekt izdelan l. 2002.
-
Osnovna vsebina predstavljenega projekta je povezovanje urbanega razvoja in javnega transporta, še posebej izboljšanega tirnega potniškega prometa, kot ga načrtujemo za Ljubljansko urbano regijo - kot kombinacijo regionalne železnice in tramvaja (s priključevanjem avtobusnih povezav).
-
Ljubljana ima kot največje slovensko mesto v okviru občine približno 270.000 prebivalcev, v urbani regiji pa preko 500.000 prebivalcev. Nekaj najpomembnejših problemov regije je povezanih prometom in suburbanizacijo, ki se je močno razširila v sedemdesetih in osemdesetih letih in se tudi danes intenzivno nadaljuje.
-
Celotna regija je dovolj dobro dostopna z osebnimi vozili, slabo pa z javnim prevozom. Narejenih je bilo več študij, predvsem glede tirnega prometa, ki so pokazale večje možnosti realizacije prometnih izboljšav v smereh stranskih prog proti severu (Kamnik) in jugu (Grosuplje). Na osnovi investicijskih in obratovalnih stroškov je bila priporočena kot prednostna linija Kamnik - Črnuče, v povezavi s tramvajsko linijo Črnuče - Dolgi most. Pri predlogu gre za združevanje izboljšane železniške infrastrukture (in avtobusnih povezav) s sodobno tramvajsko tehnologijo.

Problemi
-
Razprešena gradnja (nekontrolirana širitev predmestne pozidave nizkoh gostot, predvsem samostojno stoječih enodružinskih hiš), posledice so neekonomična izaba površin in draga komunalna infrastruktura. Te površine so pogosto mono-funkcionalane, monotone in povzročajo velike količine prometa, posebno z osebnimi avtomobili (onesnaževanje okolja in prometni zastoji).
-
Rast potreb po novih stanovanjskih enotah in stanovanjskih površinah.
-
Transportni problemi, upad javnega prometa, odvisnost od osebnega avtomobila.

Projektni pristop
-
Celostni pristop na regionalnem nivoju (ekonomski, socialni, ekološki).
-
Povezovanje planerskih skupin in različnih strok (multi-disciplinaren pristop).
-
Obdelava na regionalnem, sub-regijonalnem in lokalnem nivoju.
-
Povezovanje z Mestno občino Ljubljana (naročnikom) in drugimi aktualnimi občinami.
-
Vključevanje številnih akterjev v planerskem procesu: lokalnih oblasti, civilne družbe in javnega sektorja, povezovnaje z različnimi podjetji in organizacijami.
-
Sodelovanje v delavnicah, javnih predstavitvah, razgrnitvah, diskusijah, vzporednih dogodkih.

Tri ravni obdelave
1. Ljubljanska urbana regija
-
Zvezdasta oblika je tipična za regionalni razvoj Ljubljane: zgoščena pozidava sega do mestne obvoznice, od tam navzven se je mesto razvijalo v petih (v novejšem času v sedmih) smereh. V teh krakih se širi redkejša pozidava, pogosto v obliki spalnih naselij, ki potrebujejo zgostitve programov in nove možnosti zaposlitve. Več kot polovica predmestne populacije se vozi dnevno v zaposlitvene centre, večina v Ljubljano.
-
Glede na trajnostne vidike razvoja Ljubljane bi morali razbremeniti pritisk na centralni del mesta z razvijanjem decentraliziranega zgostitvenega modela. Ta poudarja dve usmeritvi: razvoj v osrednjem centralnem delu mesta in zgodovinskem jedru (prenova, revitalizacija, transformacija) in decentralizirano zgoščevanje v suburbaniziranih in ruralnih območjih, s centri in sub-centri vzdolž linij javnega transporta.
-
Tako bi se mesto razvijalo ob železnici v obliki trakastih, gosteje pozidanih koridorjev s samostojnimi centri, tesno vezanimi na hitri javni transport. Locirani so na strateških mestih, okrog postaj javnega prometa, kjer uveljavljamo mešano rabo površin (stanovanja, servisi, možnosti zaposlitve, rekreacija). Predvidevamo tudi vmesne prečne cezure, ki omogočajo komuniciranje med nosilnimi krajinskimi prvinami in ohranjajo celovitost urbanih enot.
-
Glede na oceno investicij v tirni promet in ob upoštevanju tehničnih in organizacijskih vidikov, se je pokazal kot najbolj prioritetni razvoj linije primestne železnice proti Kamniku. Zato smo ta krak in možnosti zgostitve poselitve v ožjih območjih postaj primestne železnice obdelali podrobnejše.

2. Razvoj urbanih struktur v severnem delu Ljubljanske urbane regije - krak primestne železnice Črnuče - Kamnik
-
Severni krak ima v okviru tirnega koridorja tri pomembnejša zgostitvena jedra: Trzin, Domžale in Kamnik.
-
Značilnosti obdobja po drugi svetovni vojni so: hitra industrializacija, deagrarizacija in prestrukturiranje prebivalstva; hiter razvoj industrije v Kamniku in novega centra Domžal.
-
Pojavila so se tudi močna suburbanizacijska gibanja, nastali sta dve novi urbani enoti v Trzinu. Zgrajena je bila trasa štiripasovnice ter avtoceste, kar še povečuje širitev urbane aglomeracije na to območje.
-
Nujno je boljše povezovanje tudi z javnim prometom (železnica kot hrbtenica, na katero se vežejo proge avtobusnih povezav, na pomembnih točkah so postaje "park and ride"). Vzporedno z dodatnim tirom in elektrifikacijo proge bodo modenizirana in boljše opremljena tudi postajališča.
-
Širjenje urbane rasti naj bi se vezalo na izboljšan tirni promet. V projektu smo predvideli možne širitve okrog železniških postajališč: v peš razdalji (500 m in 800 m) in v dosegljivosti s kolesom (1000 m).
-
Prikazane so možnosti širitve v povezavi z obstoječimi naselji, glede na dvojne strategije: dopolnjevanje v okviru obstoječih površin (prvenstveno, kratkoročno) in dodajanje novih površin (glede na potrebe, dolgoročno).
-
Zgoščevanje poselitve smo predvideli v sub-centrih z mešano rabo površin (poleg gostejše stanovanjske pozidave nižjih višin, tudi centralne, proizvodne in rekreacijske površine, s točno določenimi omejitvami). S tem bi posredno zmanjševati razpršeno gradnjo nizkih gostot na odprtih zelenih površinah.
-
Seveda vsako naselje zahteva še detaljnejšo obravnavo, kot smo to prikazali za mesto Kamnik.

3. Mesto Kamnik
-
Kamnik je staro zgodovinsko mesto in še danes lokalno središče ob vznožju Kamniških planin, ki se je longitudinalno razvilo vzdolž Kamniške Bistrice (8000 prebivalcev). Do nedavnega je imelo močno industrijo, nastalo iz manufakturnih zametkov.
-
Staro mestno jedro je bilo postavljeno kot kontrolna točka nekdanjih pomembnih prometnih tokov v tesen, ki jo ustvarjajo Mali in Stari grad ter Kalvarija.
-
Na zahodu ob progi leži kultivirano kmetijsko zemljišče, na vzhodu hribovit gozdnat svet.
-
Nova urbanistična zasnova temelji na reorganizaciji sedanje amorfne poselitve v ogrlico prepoznavnih naselij z jasno sliko programskih središč in robov.
-
Tradicionalna komunikacijska povezava sever-jug (Ljubljanska cesta) se organizira v nosilko poselitve in ključnih programov v nekakšno magistralo. Ta se zaključuje z novooblikovanima regionalnima središčema na severnem in južnem delu urbanega prostora občine. Vzporedna obvozna cesta ohranja značaj izrazite tranzitne prometnice.
-
Novoorganizirani centri posamičnih naselij dobijo prečne prometne navezave na obvoznico in železniško progo ter dobro povezavo s postajališči.
-
Naselja se z umikom dobršnega dela proizvodnih dejavnosti odpirajo proti obvodnemu prostoru Kamniške Bistrice, ki predstavlja hrbtenico zelenega sistema. Ključni elementi zelenega sistema so tudi prečne zveze med vzhodnim gozdnim in zahodnim kmetijskim območjem, ki delujejo kot ekološke povezave urbanega prostora z naravnim zaledjem, kot funkcionalne povezave, ki vodijo prebivalce mesta do vode oz. v naravno zaledje in kulturno krajino.
-
Programska središča se vzpostavljajo v obliki dopolnitev obstoječih območij osrednjih dejavnosti in nadgradnje naselbinskih jeder v vozliščih komunikacijske mreže. Vsakemu središču pripada specifična dejavnost, naslonjena na obstoječo programsko strukturo, kar pripomore k večji razpoznavnosti posameznih naselij.

-
V predlogu so kot nov severni kolodvor predlagane Fužine, kot del slabo izrabljenega industrijskega in skladiščnega prostora večjega tovarniškega kompleksa, kjer so se delno sprostili varnostni rezervati.
-
To degradirano območje predstavlja pomembno možnost za organizacijo modernega potniškega terminala (železniškega in avtobusnega), z mešano rabo površin. S tem bi se aktivirale kvalitete celotnega območja v trikotniku med dvorcem na Mačji gori, Mekinjskim samostanom in severnim delom starega mestnega jedra.
-
Predlog dopolnjuje potniški terminal s centralnimi dejavnostmi, umeščenimi ob cesto ob Kamniški Bistrici. Omogočen je razvoj cele palete programov, ki sodijo v ta prostor od uprave (za potrebe aktivne proizvodnje KIK-a in Schlenka, lahko tudi Zarje...), poslovnih dejavnosti (vezan na omenjena podjetja, predvideno turistično dejavnost) in uslužnostno-servisnih dejavnosti, ki so vezane na končno prestopno postajo. Zagotovljen je prostor kulturnemu domu z javnim predprostorom in parkovno oblikovano okolico. Na zahodni strani (v pretežno nepozidanem zelenem prostoru) sta oblikovani tudi dve večji stanovanjski območji.


 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.








Avtorja:
doc. dr. Mojca Šašek Divjak, udia. (vodja projekta), Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana; Evgen Čargo, udia., City studio, družba za prostorsko načrtovanje, d.o.o., Žabjak 2, Ljubljana

Naročnik projekta:
Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana

Izvajalec projekta:
Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana

Ostali, ki so prispevali k projektu:
Shema razvoja mesta Kamnika je nastala na osnovi Urbanistične zasnove Kamnika (naročnik Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, izvajalec LUZ d.d., Vojkova c. 57, Ljubljana, vodja projekta Evgen Čargo, udia.)

na vrh