info akcije magazine id mail english
Evropska urbanistična nagrada 2004KandidatiRez. ankete
22. 3. 2004

Urbanistična zasnova Šoštanja z Metlečami in Pohrastnikom

Saša Piano, Aleksandra Dolenec Gojević, Gregor Gojević
Opredelitev problema

Osrednji del Šaleške doline je bil še nedavno v dolgoročnih izhodiščih države opredeljen kot območje pridobivanja premoga. Na osnovi dolgotrajnih postopkov je nov prostorski plan izvzel območje zahodnega dela občine iz varovanega prostora Premogovnika Velenje. Eksploatacija se bo nadaljevala le znotraj zmanjšanega območja. Sedaj bo možen in ekonomsko upravičen razvoj mesta in občine. Vzhodni del doline je že močno poseljen, prostor zahodno od Šoštanja pa omogoča večjo poselitev. Vse to pomeni širjenje in razvoj občine na vseh področjih (smiselnost gospodarskih naložb), rešitev mnogih psihosocialnih problemov zaradi nenehne ogroženosti, konec preseljevanja ljudi in njihove negotovosti glede prihodnosti… Ker se je spremenil temeljni element zaviranja razvoja tega območja, je bilo nujno te spremembe, ta prostor in njegov možen razvoj temeljito proučiti. V ta namen je bil izveden natečaj in izdelane urbanistične zasnove.

Kratka predstavitev projekta

Za območje je značilna velika raznolikost v obliki in strukturi pozidave, nekoherentnost naselja, velika degradirana industrijska območja, številne nedefinirane površine, ni sistema zelenih površin, reka v mestu ni zaznavna zunaj mesta pa je degradirana, omrežja poti za pešce in kolesarje ni. V prostoru so veliki potenciali, številni dobri objekti, kvalitetno zaledje.

Zaradi zmanjšane meje pridobivalnega prostora premogovnika se je razširilo ureditveno območje mesta. Na osnovi nagrajene natečajne rešitve skupine Gojević & com. je bil izdelan analitični in programski del urbanistične zasnove, ki ohranja koncept treh ločenih grajenih zgoščenin (Šoštanj, Metleče, Pohrastnik) v sklopu zelenih zgoščenin in zaledja. Gradnja zapolnjuje obstoječa območja ali pa se umešča v prazna. Vsak vnos naj bi ohranjal kvalitete ter soustvarjal harmonijo med obstoječim in novim. Krožna povezava programsko in komunikacijsko poveže fizično ločena naselja. Mešanje programov različnega značaja omogoča neodvisnost naselij in delovanje celote. Zasnova odprtih prostorov sledi osnovnemu konceptu in se programsko usklajuje z njim. Opredeljuje se kot bolj ali manj grajena oz. bolj ali manj zelena. Kot poseben element je izpostavljena voda v vseh pojavnih oblikah. Tehnološka, urbana ali sonaravna reka s pritoki je nosilka zelenih vsebin mesta. Zgoščenine krajinskega značaja ostajajo nepozidana, različno intenzivna programska jedra. Območje obroblja enakomeren volumen gozda na jugu ter reliefno razgibano prepleten severni rob, kjer se okolje zajeda v notranjost, ta pa drsi v okolico. Šoštanj postane homogena masa zgradb in površin, ki je prevzela obliko terena na katerem leži. Izrisuje konture pobočij, gozda, ravnin in jezero ter obkroža velike zelene površine v središču. Mesto Šoštanj postane prepoznavno po naravni formi, ki stoji za njim in v njem, je edinstveno in neponovljivo in v sebi nosi identiteto prostora, ki je generiral njegov razvoj. Zato ostaja industrijsko mesto, mesto več naselij, mesto ob vodi, mesto v zelenju.

Utemeljitev projekta v kontekstu postavljenih kriterijev

Urbanistična zasnova Šoštanja z Metlečami in Pohrastnikom dosledno uporablja načela trajnostnega razvoja saj je zasnova celotnega razvoja zastavljena tako, da upošteva kvalitete obstoječega okolja ali pa ji izboljšuje, upošteva obstoječo morfologijo prostora in ohranja ali celo poudarja tiste značilnosti, ki dajejo obravnavanemu prostoru identiteto. Upoštevanje zastavljene zasnove lahko omogoči mestu in občini gospodarski razvoj ter varovanje kvalitet okolja. To pa zagotavlja socialno varnost. Kvalitetno urejanje javnih prostorov omogoča visoko kvaliteto bivanja.

Postopek nastajanja Urbanistične zasnove je predvsem zaradi narave prostora in vrste problema poseben. Urejanje prostora, ki je v razvoju zastalo zaradi razvojnih omejitev pogojih z energetskimi interesi države, potem pa so se te omejitve naenkrat izginile, je zelo zahteven za investitorje in izdelovalce dokumentov posebno pa za lokalno skupnost, ki bo v nadaljevanju morala poskrbeti za njeno uresničevanje. Pri tem pa se bo morala odzivati na vse objektivne in subjektivne zahteve trga in prebivalcev po spreminjanju ali prilagajanju. Ohranjanje zasnove kot rdeče niti a hkrati njena fleksibilnost je v danem primeru še poseben izziv. Urbanistična zasnova, zasnovana celovito kot sistem usmerjanja razvoja, je v osnovi zelo enostavna. Upoštevanje teh enostavnih pravil pa je realno in možno: zagotavljanje treh ločenih naselij (grajene zgoščenine), ohranjanje odprtega prostora velikega travnika in jezera (zgoščenine krajinskega značaja) ter krožna prometna povezava vseh treh naselij. Posebnost je tudi dejstvo, da zasnova ne temelji na obstoječem demografskem trendu pač pa na realni želji ponovnega razcveta. Etapnost uresničevanja zasnove pa je zastavljena tako, da bo območje v vsaki razvojni fazi lahko delovalo kot zaključena celota.

Postopek nastajanja Urbanistične zasnova od ideje, ki se je porodila pri nastajanju sprememb prostorskega plana, do izvedbe natečaja in njegove javne predstavitve, postopka izdelave urbanistične zasnove z usklajevanjem ter njenega postopnega uresničevanja je odraz velike odgovornosti do dela in prostora vseh vpletenih.

Urbanistična zasnova Šoštanja z Metlečami in Pohrastnikom je celovit načrt razvoja prostora in je dobro izhodišče za vse nadaljnje faze dela. Vsak naslednji načrt je lahko nadgradnja predhodnega, njihova medsebojna povezanost edina zagotavlja celovitost.

Vloga planerja pri obravnavani Urbanistični zasnovi je posebna, saj mora ves čas igrati vlogo koordinatorja, ne glede na pogodbo: v fazi ideje o natečaju opredeljuje to idejo, kasneje razlaga in pojasnjuje, v fazi uresničevanja zasnove pa usklajuje med različnimi interesi in osnovnim konceptom.

Kljub temu, da urbanistična zasnova kot dokument formalno še ni sprejeta (sprejemala se bo v okviru novih sprememb občinskega prostorskega plana), se njena zasnova postopno že uresničuje: posledično so se že spremenili nekateri prostorski akti, izdeluje se projekt povezovalne poti, pričela se je izdelava projekta osrednjega trga, izdelala se bo študija obvoznice… in ne nazadnje, Šoštanj ima spet vizijo prostorskega razvoja.

Poselitev

Območje urbanistične zasnove je umeščeno pretežno v ravninski del, med bregove okoliških vzpetin in dve veliki krajinski entiteti: Šoštanjsko jezero in veliko zeleno kmetijsko površino. Koncentracija poselitve je oblikovana v treh berljivo ločenih, naseljih. Odločilni faktorji pri oblikovanju poselitve so topografija, prisotnost reke in pritokov, lokacija dveh velikih krajinskih entitet in element ustvarjenih danosti, cestne povezave. Območje predstavlja prostor velike berljivosti naravnih in ustvarjenih danosti, ki so ga sooblikovale in visoke orientabilnosti v prostoru. Medsebojna razporeditev grajenih in krajinskih zgoščenin omogoča stik vsake posamezne grajene zgoščenine z zelenim zaledjem, večini njih pa tudi dostop do notranje velike zelene kmetijske površine. Meji med naselji, ob dveh sotočjih, sta jasno razvidni zeleni prostorski zarezi. Medsebojna lega naselij tvori nastavek krožno povezane oblike.

Urbanistična zasnova realizira načela trajnostnega razvoja. Prostorske kvalitete in pomanjkljivosti privzema kot identitete prostora in na njih zasnuje nadaljnji razvoj, na prostoru lasten način. Kot prostorske kvalitete upošteva tri dejstva: princip zgostitve poselitve v tri ločene sklope, dve močni krajinski entiteti (jezero in veliko osrednjo zeleno površino) ter nastavek krožne povezave med naselji. Kot negativne pojave zazna opustele degradirane prostore nekdanje tovarne in stagnacijo razvoja na vseh, prostorskih in vsebinskih, področjih zaradi nekdanje vključenosti v sklop eksploatacijskih površin rudnika .

Nova zasnova ohranja koncept treh ločenih grajenih zgoščenin v sklopu internih zelenih zgoščenin in zelenega zaledja. Definira nove fiksne meje, gradnja se zapolnjuje znotraj njih. Sklop zelenih zgoščenin ostaja nepozidan. Centralna krožna povezava fizično ločena naselja v programskem in komunikacijskem smislu poveže. Mešanje programov različnega značaja služi kot osnova za novo strukturiranje zgoščenin in delovanje mesta kot celote. Razvoj različnih programov in stopnja njihove pomešanosti sta odvisna od intenzivnosti razvoja in specifičnosti potreb na nivoju zgoščenine in mesta. Industrijsko obrtni programi in športni programi se kopičijo v dveh vnaprej predvidenih zgoščeninah, zaradi razvojnih posebnosti, vpliva na okolje in nezdružljivosti z ostalimi programi. Degradirana cona tovarne se rešuje celostno, kot sklop nove primarne rabe, ekološke sanacije in navezave na mesto. Vanjo se selijo vsi proizvodni programi, ki so prej obremenjevali centralne mestne predele. Vsak vnos naj ohranja kvalitete bivanja znotraj svoje parcele in na nivoju naselja. Pri načrtovanju naselij je potrebno zagotavljati kvalitete bivanja značilne za posamezne tipe objektov. Sredstva s katerimi ustvarjamo harmonijo med obstoječim in novim so: ponoven premislek o značilnostih terena in kulturne krajine v katerega se novi objekt umešča, usklajevanje višin in mas, zagotavljanje večjih kvalitet bivanja in upoštevanje principov sodobne gradnje. Veliki javni objekti, tako s komercialnim kot z drugimi programi (varstveni, turistični), naj bi zagotovili večjo količino parkirnih prostorov za potrebe mesta, urejene površine in programi (parki, igrišča, trgi) pa naj bi obogatili ponudbo javnih prostorov za potrebe vseh struktur prebivalcev. V načrtovanju je potrebno upoštevati potrebe prebivalcev s posebnimi potrebami (invalidi, starejši, ponesrečenci, starši z vozički, otroci), tako prilagoditve infrastrukture (signalizacija in zasnova površin), kot tudi zagotovitev zadostnega števila lastnih stanovanj za invalide in starejše.

Zeleni sistem

Zgoščenine krajinskega značaja, prostorske praznine so programska jedra. Znotraj njih se intenzivnost rabe z različno dinamiko spreminja. Območje obroblja enakomeren volumen gozda na jugu ter z gričevjem in dolinami ob vodotokih prepleten severni rob, kjer se okolje zajeda v notranjost ta pa drsi v okolico. Hrbtenica zelenega sistema je Paka s pritoki: tehnološka, urbana ali sonaravna je nosilka zelenih vsebin mesta. Najpomembnejša so sotočja: renaturirana in programsko spremenjena bogatijo prostor. Nove rekreacijske poti v vzdolžni in prečni smeri so nosilke zelenega in povezujejo točke zelenih površin v mestu. Vse ostale površine pomenijo podporo zelenemu sistemu: vsak vrt, vsako drevo je njegov sestavni del; zanje se predpisuje predvsem usmeritve.

Mesto poleg objektov sestavljajo vse površine med njimi. Ne glede na obliko, način urejanja, funkcijo in delež vegetacije jih obravnavamo kot sistem odprtih prostorov. To so grajeni in negrajeni prostori, nastale naključno ali načrtno. So pomembni nosilci programov, povezav, estetske podobe in s tem pokazatelj kvalitete bivanja, ki postaja vse bolj raznovrstno in zahtevno. Zahteve po kvalitetnemu okolju se vse bolj kažejo tudi v potrebi po ustreznem, vsebinsko diferenciranem, kvalitetnem odprtem prostoru znotraj mestne strukture. Odprti prostori so polnovredna kategorija mesta, zato jih je nujno obravnavati celovito in v soodvisnosti z grajenimi strukturami. Potrebno jih je približati različnim uporabnikom. Njihovo urejanje mora biti, v nujnem okviru funkcioniranja, podrejeno oblikovanju. Pri tem povprečnost ne more biti merilo.

Zasnova odprtih prostorov sledi osnovnemu konceptu grajenih in krajinskih zgoščenin in se skladno s tem programsko opredeljuje. Ne glede na vsebino se opredeljujejo kot bolj ali manj grajeni oz. bolj ali manj zeleni. Zeleni sistem je v povezavi z zaledjem sestavni del koncepta odprtih prostorov vendar pa je zaradi svoje nikoli dokončne predvidljivosti, v nasprotju z grajenim, zelo poseben. Zasnova javnih odprtih prostorov je skupaj s sistemom zelenih površin oblikovana v veliko kategorij. Nobena od njih ni absolutna, v prostoru se stvari prepletajo. Glede na razmerje grajenega in zelenega so kategorije združene v tri skupine. Zeleno – zeleno so pretežno zeleni odprti prostori, praviloma umeščeni v naravna okolja. Zeleno – grajeno so odprti prostori v grajenem okolju, kjer je delež zelenih prvin lahko zelo različen tako po obsegu oz. količini kot po kvaliteti in vrstnem izboru. Grajeno – grajeno so pretežno grajeni odprti prostori, z manjšim deležem zelenega, praviloma umeščeni v povsem grajena okolja. Kot poseben element je izpostavljena voda v več pojavnih oblikah: kot potok, reka, obvodni prostor, sotočje, obala, jezero pa tudi kot vodnjak, bajer, vodomet ali vodno igralo. V vseh oblikah mora vzpostavljati stik z naselji in njihovimi prebivalci ter je zelo pomemben in atraktiven prostorski pojav, nosilec zanimivih dejavnosti: rekreacije, oddiha, povezav, počitka in razvedrila, opazovanja in igre.

Promet

Glavna krožna komunikacija povezuje zgoščenine in ima s pomočjo svoje nove strukture (cesta, zeleni pas, kolesarska steza, pešpot, javni program v pritličju) karakter javnega prostora. Uvede se javni transport po celotnem poteku krožne komunikacije in princip izgradnje podzemnih parkirišč. Krožna povezava postane glavni nosilec javnega prostora. S svojo novo sestavo daje prostor javnim programom na prostem in v pritličjih. Na ta način postane prostor krožne povezave glavna atrakcija za vse prebivalce in mimoidoče. Javni prostor poteka po vsej dolžini novega mesta; eliminacija potencialnih sivih con prihodnosti.

Prometno tehnično največji poseg predstavlja ureditev dela nove regionalne ceste z novim viaduktom preko železnice in reke. Predvidene so izboljšave prometnih ureditev za vse udeležence v prometu. Zato je potrebno zagotoviti prosta parkirna mesta, predvsem pa v največji možni meri ukiniti tovorni promet skozi mesto in zmanjšati motorizirani promet v samem ožjem centru mesta. Za ureditev mirujočega prometa so predvidene nove površine: dve garažni hiši in šest lokacij za odprta parkirišča. V zasnovi razvoja prometa v ožjem delu Šoštanja je predvidena tudi vzpostavitev mestnega avtobusnega prometa po krožnem sistemu z napajanjem vseh vitalnih lokacij širšega mestnega območja.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.




Kronologija od ideje do uresničitve

1996
Začetek izdelave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin plana občine Šoštanj: pobuda za izvzem iz območja eksploatacije, posledično možnosti širitve poselitve in zato pobuda o izvedbi urbanistične delavnice ali natečaja za območje povečanega ureditvenega območja Šoštanja.
1997
Izvedba vabljenega natečaja za izdelavo idejne urbanistične zasnove ureditvenega območja Šoštanj in javna predstavitev z razstavo. Namen natečaja je bil pridobiti strokovne podlage za izdelavo urbanistične zasnove. (1. nagrada skupina Gojevič & com., 2. nagrada ZUV Velenje, 3. nagrada skupina A. Ostan, dva odkupa - LUZ Ljubljana in UI Ljubljana.)
1998
Izdelava posebnih strokovnih podlag za izključitev iz eksploatacijskega območja nad Šoštanjem (ZUV Velenje; št. proj. 1521/98 – PSP. Velenje, 1998).
1999
Sprejem Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin plana občine Šoštanj. (ZUV, Velenje, 1999)
2001
Izdelava analitičnega dela urbanistične zasnove na osnovi prvo nagrajene rešitve (G. Gojević, B. Jošt, B. Purg, T. Šifrer, K. Žepič): dodatna analiza prostora kot nadgradnja nagrajeni rešitvi - inventarizacija, valorizacija, preverjanje koncepta, usklajevanje (Piano, atelje krajinske arhitekture, Velenje 2001).
2002
Izdelava urbanistične zasnove - zasnova razvoja s programsko zasnovo: dopolnitev analitičnega dela, usklajevanje, nadgradnja zasnove, pogoji in načini uresničevanja ter njena javna razgrnitev in javna predstavitev. Končni cilj: oblikovanje izhodišč za nov celovit razvoj Šoštanja ter opredelitev načinov doseganja teh ciljev (Piano, atelje krajinske arhitekture, Velenje 2002).
2002 - 2004
Pričetek izdelave študije obvoznice za Šoštanj na podlagi predloga iz urbanistične zasnove (Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste).
2003 - 2004
Spremembe veljavnih aktov na podlagi usmeritev iz urbanistične zasnove: sprememba UN Šoštanj za območje v okolici stare usnjarne (Arhena, Velenje 2003); sprememba ZN obrtne cone TUŠ (Arhena, Velenje 2003); spremembe PUP za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom (v izdelavi, Piano, atelje krajinske arhitekture).
2003 - 2004
Izdelava projekta povezovalne poti od vzhodne občinske meje do Pohrastnika (v izdelavi, Piano, atelje krajinske arhitekture).
2003 - 2004
Izdelava Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin plana občine Šoštanj (v izdelavi, LUZ Ljubljana).
2004
Izdelava projekta prenove Trga svobode (v izdelavi, Piano, atelje krajinske arhitekture).










Avtorja:
Saša Piano, udika., Aleksandra Dolenec Gojević, udia., Gregor Gojević, udia., Piano, Atelje krajinske arhitekture, Velenje

Naročnik projekta:
Občina Šoštanj, župan: Milan Kopušar, predstavnica: Sonja Novak

Izvajalec projekta:
Piano, Atelje krajinske arhitekture, Velenje

Ostali, ki so prispevali k projektu:
Matija Kunst, udig., Miran Šander, abs. ka., Robi Caglič, abs. a., Domen Bastič, ig.

na vrh