info akcije magazine id mail english
Evropska urbanistična nagrada 2004KandidatiRez. ankete
23. 3. 2004

Strokovne podlage in prostorski plan občine Črnomelj ter urbanistična delavnica za historično mestno jedro

Liljana Jankovič idr., Acer Novo mesto, d.o.o., koordinacija: Danijela Kure Kastelc, Marija Prašin Kolbezen, Občina Črnomelj
Od kompleksne obravnave celote do podrobnejših rešitev za njen najdragocenejši detajl

Predstavljena sta dva tesno povezana urbanistična oz. prostorsko načrtovalska projekta, ki ju je lokalna skupnost koordinirala v zadnjih treh letih: prostorski plan občine in urbanistično delavnico za območje zgodovinskega jedra.

1.del:
Strokovne podlage in prostorski plan občine Črnomelj

V okviru tega projekta je bila pripravljena poglobljena prostorska analiza celotnega prostora občine in posebej še za posamezna naselja (cca 100 naselij). Projekt je vključeval analizo obstoječega stanja in razvojnih možnosti za dejavnosti v tem prostoru. Sledila je analiza problemov in potencialov ter vizija prostorskega razvoja občine, vse kot podlaga za prostorski plan.
Koncepti razvoja posameznih naselij se vsebinsko vključujejo v vizijo prostorskega razvoja občine. Vsako naselje v občini je glede na umeščenost v prostor občine ter potenciale za razvoj dobilo svoj položaj v omrežju naselij (občinski center, pomembnejše lokalno središče, lokalno središče, naselje z večjim turističnim pomenom in ruralno naselje), hkrati pa tudi svojo vizijo za prostorski razvoj.

Sodelovanje javnosti
Javnost je pri projektu sodelovala že v začetni, pripravljalni fazi. Občina je pripravila predhodne obravnave po krajevnih skupnostih in občane pozvala, naj podajo pobude. Samo naslednja faza projekta, priprava strokovnih izhodišč, je bila ločena od javnosti. Pripravljala sta jo izdelovalec (Acer) in naročnik (občina). V vseh preostalih fazah je javnost tvorno sodelovala - nenazadnje je bilo v projekt vpletenih skoraj 600 občanov, ki so podali pobude za nova stavbna zemljišča (developers interests). Vsi ti občani so bili povabljeni na 12 javnih obravnav projekta, ki so potekale po vseh krajevnih skupnostih. Njihove pripombe so bile skrbno pretehtane in upoštevane skladno s strokovno preverbo, za vse pripombe pa so bili podani pisni odgovori.

Sodelovanje vseh vpletenih v projekt
Projekt je bil izveden po načelih soudeležbenega planerskega procesa, ki ga pospešujejo in omogočajo profesionalni planerji: tako ima sinergetski efekt na vse udeležence sodelovanje med delničarji, lokalnimi skupnostmi, razvojnimi agencijami in zainteresiranimi državljani. Občina in planerski team so pri projektu sodelovali tvorno in neprestano, odločitve so bile skupne. Uspešno je bilo tudi sodelovanje z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, ki podaja končno mnenje k projektu ter ga, po uskladitvi z drugimi ministrstvi, pošlje v sprejem na Vlado Republike Slovenije. Ocenjujemo, da je bil predvsem zaradi tega projekt zaključen uspešno in v razmeroma kratkem času (slabo leto).

Vizija prostorskega razvoja občine
Gre za slabo razvito, pretežno ruralno območje s pomembnimi naravnimi vrednotami, kulturno dediščino in slikovito krajino ter neonesnaženim okoljem. Zaradi težavnih naravnih razmer in oddaljenosti od razvojnih središč ter pomembnejših prometnih poti je gospodarski razvoj na tem območju nekonkurenčen v Sloveniji in v širšem prostoru, prebivalstvo pa je v upadanju. Poleg tega to območje leži ob Schengenski meji, ki bo vnesla pomembne omejitve, po drugi strani pa tudi specifične razvojne možnosti. Zato je na področju načrtovanja prostorskega razvoja bistvena usmeritev v ohranjanje izjemnih naravnih in ustvarjenih kakovosti, ki se lahko tržijo v različnih mehkih oblikah turizma in rekreacije v naravnem okolju, usklajeno z načeli trajnostnega razvoja (sustainable development), predvsem pa v povezovanju s kmetijstvom ter varstvom narave in kulturne dediščine.

2.del:
Urbanistična delavnica za historično mestno jedro

Črnomelj
Črnomelj je največje naselje, prometno, industrijsko, kulturno in oskrbno središče Bele krajine, pokrajine jugovzhodnega dela Slovenije. Staro mestno jedro Črnomlja je gručasto oblikovano na podolgovatem pomolu ob sotočju Lahinje in Dobličice.

Bronasta in železna doba, antika ter srednji vek zaznamujejo prostor mestnega jedra. Ohranjena srednjeveška urbanistična tlorisna matrica s strateško smotrno postavljenim gradom ob vstopu na mestni pomol, ki jo označujejo ključni arhitekturni spomeniki, je kompozicijsko in funkcionalno popolnejša kot pri ostalih pomolnih mestih v Sloveniji. Tudi Arheološke najdbe s tega območja imajo izreden pomen v regionalnem, državnem in celo evropskem kontekstu. Bogat večslojni preplet ključnih vedut, notranjih pogledov, razmerij ter ostalih posebnosti »prostorskega jezika« oblikuje izjemno morfološko strukturo.

Kriza in propadanje starih mestnih jeder je sicer vseslovenski pojav, ki se je začel intenzivirati v drugi polovici prejšnjega stoletja z gradnjo novih sosesk in trgovinskih centrov, ki so prevzeli funkcije starih mestnih središč. V sedemdesetih letih je v Črnomlju z intenzivno gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš na obrobju mesta pričelo drastično upadati prebivalstvo. Z naraščanjem prometa so se hkrati tudi slabšale bivalne razmere, saj preko mestnega jedra poteka glavna tranzitna cesta.

Občutljivost območja urejanja je narekovala sistematičen pristop k izdelavi končnega načrta prenove starega mestnega jedra. Na podlagi predhodnih analiz obstoječega stanja in priprave strategije reševanja problematike se je zastavil cilj - prenoviti mestno jedro, ki bo uresničevalo trajnostna načela urejanja prostora.

Urbanistično arhitekturna delavnica
Urbanistično arhitekturno delavnico za historično jedro mesta Črnomelj je v letu 2001 organizirala Občija Črnomelj. Na delavnici je sodelovalo pet projektnih skupin ter različni predavatelji iz Slovenije, ki so reševali probleme s področja prometa, javnega prostora, obvodnega odprtega prostora, grajenega tkiva ter vsebin. Na različne načine je bila k sodelovanju povabljena tudi javnost. Rezultati delavnice so sedaj del strokovnih podlag za občinski lokacijski načrt za prenovo mestnega jedra, ki je v teku. Pri projektu je s finančno subvencijo projekta sodelovalo tudi Ministrstvo RS za okolje, prostor in energijo.

Rezultati
Predlagane rešitve z delavnice so v večini praktične in uporabne, ker izhajajo iz dejanske problematike prostora.V glavnem zasnove rešitev temeljijo na metodi celovite prenove območja. Posamezni arhitekturni projekti in izpopolnitve infrastrukture sprožajo prestrukturiranje območja, kjer je utemeljena nova, intenzivnejša raba ali možna zgostitev fizične strukture. Preureditve javnega prostora zagotavljajo povezanost postopnih posegov in jih vzpodbujajo. Arhitekturni projekti povezujejo taktiko točkovnih zgostitev z izboljšanjem ambienta.

Z mešano rabo se zmanjšujejo nujne vožnje in zagotavlja primerna stopnja urbanosti. Z vzidavami novih stanovanj v mestno jedro se ohranja aktivno prebivalstvo v mestnem jedru. Edina stvarna možnost revitalizacije starega mesta je z dopolnjevanjem turistične ponudbe in preoblikovanjenm javnega prostora v prizorišče za kulturno-etnološke prireditve. Mestno jedro mora pridobiti vlogo turističnega centra regije, kar postavlja v ospredje razvojne prioritete kot so kvalitetno okolje, privlačen ambient, lahka dostopnost, celostna podoba, stalen utrip, občutek za skupnost, sinergetsko in ne tekmovalno delovanje s sosednjimi mesti in kraji, idr.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.












Urbanistično arhitekturna delavnica za ureditev mestnega jedra Črnomlja (oktober-december 2001)

Koordinatorica delavnice:
Marija Prašin Kolbezen, udia.

Sodelujoče skupine:
1 - Odprti krog:
Nosilci naloge: Aleksander Saša Ostan, udia., Janko Rožič, udia. in Ira Zorko, udia., Sodelujoči: Dunja Didič, Saša Vračko, Gašper Drašler
2 - Fakulteta za arhitekturo
Nosilka naloge: asis. mag. Lučka Ažman Momirski, udia., Študenti: Peter Rijavec, Peter Sovinc, Miha Volgemut, Saša Vuk
3 - Fakulteta za arhitekturo
Nosilec naloge: prof. Janez Koželj, udia., Študenti: Katarina Arsekič, Mateja Gregorčič, Tina Jelenc, Andrej Ukmar, Uroš Uršič
4 - Biotehnična Fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo
Nosilec naloge: doc.dr. Davorin Gazvoda, udika., Študenti: Stane Bajuk, Roman Kogovšek, Damjana Frece, Sida Valentinčič, Andreja Zapušek
5 - domača skupina
Nosilka naloge: Liljana Jankovič, udia., Študenti: Ivana Jezerinac, Iztok Mrzljak, Gregor Jevšček


na vrh