info akcije magazine id mail english
Prostorski red SlovenijePrispevkiRez. ankete
16. 8. 2004

Pripombe k predlogu Prostorskega reda Slovenije

Aleš Šarec
Načelne pripombe
Čeprav so pravila in zahteve za načrtovanje poselitve v predlogu PRS (preveč) podrobno opredeljene menim, da so ostala zelo medla in nedosledna v reševanju enega naših najbolj problematičnih trendov razvoja: razpršene poselitve. Prepričan sem, da s tako nejasno 'politiko' urejanja, kot je (ne)določena v predlogu PRS, ne bomo preusmerili sedanjega katastrofalnega vzorca graditve razpršenih 'grozidkov' (*2) in 'dolgih vasi Slovenije' vzdolž cest ter uničevanje enkratne krajinske identitete Slovenije. Predlagani PRS dopušča namreč odstopanja od načela strnjene gradnje - npr. 'če v naselju ni možno zagotoviti ustreznega števila parkirnih mest' (v I/2.2-tč.8 ali v I/3.1) - bo dovoljeno graditi posamezne stanovanjske in razne druge objekte še naprej izven strnjenih naselij skoraj kjerkoli na podeželju.

Moti me, da v celotnih 'Temeljnih pravilih za urejanje prostora' prevladujejo varstveni vidiki prostora in okolja (ranljivosti, sprejemljivosti, in ustreznosti prostora/zemljišča z vidika vrednotenja naravnih danosti/stanja prostora in zemljišč) ne pa tudi z vidika smotrnosti/učinkovitosti funkcionalnih povezav oz. sinergije lokacij različnih dejavnosti in njihove dostopnosti (tudi kako). Pa seveda tudi glede na ekonomiko prostorske razmestitve dejavnosti v prostoru ter vplive in vzpodbude na razvoj socialnih struktur poselitve (dobro so ti vidiki urejanja prostora sicer zapisani v zadnji, tj. 13. točki poglavja I/1 in deloma v 3. točki tega poglavja). V starem ZUreP-u smo temu rekli 'organizacija dejavnosti v prostoru'. Žal je bil ta ali podoben pojem kljub mnogim opozorilom /tudi mojim/ izpuščen v novem ZUreP-u. Ali je stroka dozorela, da ta vidik lociranja dejavnosti v prostoru vgradi vsaj v PRS? Npr. 'pravil' o omejitvi graditve velikih nakupovalnih središč v predmestjih zaradi njihovega vpliva na propadanje obstoječe mreže manjših trgovin in mestnih središč. Toda ne tako ohlapno kot je zapisano v I/3.1.5, tč. 5 in 6. Na Norveškem npr. že 15 let velja, da mora trgovec za gradnjo in lokacijo trgovine večje od 3000 m2 pridobiti soglasje državnih upravnih organov.

PRS naj bi skupaj s SPRS postavljal pravila/izhodišča za prostorsko načrtovanje na državni, regionalni in lokalni ravni. Menim, da naj bi PRS dal večji poudarek na pravilih regionalne ravni (regionalnega usmerjanja razvoja v prostoru, upoštevaje značilnosti arhitekturnih regij); ker naj bi, na podlagi sprejetega SPRS, težišče načrtovanja prostorskega razvoja v Sloveniji moralo biti na tkimv. 'funkcionalnih regijah' petnajstih središč mednarodnega in nacionalnega pomena. Ustrezno temu delu bi morala biti organizirana tudi stroka – povezano z delom na (dvanajstih ?) regionalnih razvojnih strategijah, tudi v MOPE-UPR; kar sedaj ni.

V poglavjih/točkah predloga PRS o splošnih pravilih prostorskega načrtovanja (I/1), členitve prostora (I/2) in načrtovanju poselitve (v I/3, razen I/3.1.7) so veliko premalo poudarjene, tako kot že v SPRS (premalo pomembne) zahteve za dostopnost poselitve (stanovanjskih naselij, območij proizvodnih dejavnosti, družbenih dejavnosti, mešanih območij, turističnih, rekreacijskih območij) s sredstvi javnega potniškega prometa (JPP). Npr. v poglavju I/2 in I/3. To načelo/pogoj bi moralo biti v prostorskih redih in drugih aktih enako pomembno kot varovanje okolja, narave, kulturne dediščine, identitete krajine, ipd.. Neverjetno kako naša stroka (prostorska, urbanistična, prometna, pa tudi okoljska) ne spoznava pomena načrtovanja dobre povezanosti/integracije bodočega razvoja poselitve z razvojem JPP; ne le z na splošno imenovano 'prometno infrastrukturo', kakor je praviloma na splošno zapisano že v SPRS, sedaj pa tudi v predlogu PRS (kar je razumljeno predvsem 's cestami in parkingi za osebni avtomobilski promet'). (*3)

Vsebina uredbe je preveč razdrobljena po podpoglavjih in podpodtočkah. Npr.: pravila in zahteve za načrtovanje poselitve so navedena v poglavjih I/1, I/2.2., I/3, I/3.1 s kar desetimi podpoglavji, v I/3.2, I/3.3, I/3.4, I/3.4, I/3.5, I/3.6 in tudi v I/4. Nosilci urejanja prostora se bodo težko znašli in res upoštevali vsa pravila, ki bodo razporejena v tolikšnem številu specifičnih območij. Po mojem ni tako pomembne razlike npr. med območji v poglavju 'I/3 Opredelitev in načrtovanje poselitvenih območij' in območji v poglavju 'I/3.2 Notranji razvoj poselitvenih območij' ter 'I/3.3 Širitev poselitvenih območij'. Predlagam, da se ta poglavja združijo v bolj pregledno strukturirano besedilo (vsaj poglavji 'I/1 Splošna pravila prostorskega načrtovanja' in 'I/2 Pravila za členitev prostora'; smiselno bi bilo združiti tudi pravila za načrtovanje poselitve in graditev objektov (I/3) ter pravila za načrtovanje in graditev gospodarske infrastrukture (I/4) - saj je ta sestavni/ključni del poselitve. Delitev na 'poselitev' in 'gospodarsko infrastrukturo' ni v korist celostni obravnavi obeh področij.

Nekatera pravila, zahteve in priporočila se smiselno, sicer z drugimi besedami, ponavljajo. (npr. v poglavju I/1, točke (2), (3), (4); zahteve v poglavjih I/2.2, I/3.1, I/3.2, I/3.3).

Ponavljajo se tudi usmeritve, ki so zapisane že v SPRS. Npr. v poglavju I/1 točka (2), v I/3.1, točka (1). Smiselno bi bilo vzpostaviti tudi bolj jasno povezanost s SPRS (navesti na katere dele strategije se posamezna področja pravil in zahtev navezujejo).

Manjka mi povezanost (soodvisnost, 'nadrejenost', 'podrejenost'?) s sektorskimi zakoni in podzakonskimi predpisi. Tudi kje bi bilo te morda treba uskladiti ali podrediti 'skupnemu' urejanju prostora (npr. poselitev in promet).

Mnoga pravila so preveč toga in bodo omejevala urejanje prostora zlasti na lokalni ravni.

Pripombe k nekaterim členom:
Poglavje I/1:
Točka (2), štev. 1: pri rabi prostora ter usmerjanju prostorskega razvoja naj se zagotavlja tudi gospodarski in socialni razvoj (ne le vzdržen prostorski razvoj, etc.), to je prostorska razmestitev dejavnosti ne le z vidika 'ohranjanja prostorskih zmogljivosti in varovanja vseh kakovosti okolja' temveč tudi z vidika gospodarskih in socialnih koristi ('cost-benefit' učinkov);
Štev. 3: strokovne podlage naj obsegajo tudi presojo ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikov;
Štev. 5 in drugod: pojem 'razvojni' interesi = gospodarski interesi?; kaj pomeni na mnogih mestih naveden pojem 'razvoj'?
Štev. 8: dodati tudi analize organizacije dejavnosti v prostoru z vidika dostopnosti (s čim), stroškov in koristi, opremljanja, vplivov na socialne strukture (ne le prostorske);

Točka (3): Štev. 1:
alineja 6: javno korist postaviti med prve usmeritve
alineja 4: kaj je vertikalno in horizontalno delovanje ?
štev. 3: dodati: razmestitev dejavnosti v prostoru;
štev. 4, alineja 2: kaj pa če ima krepitev javne koristi deloma tudi nekatere negativne vplive na razvoj?

Poglavje I/2:
I/2.1, točka (1), štev. 2: predlagam, da naj bi bile meje funkcionalnih enot skladne z mejami funkcionalnih regij, za katere se obvezno izdelajo in sprejmejo regionalne zasnove prostorskega razvoja (glej moj predlog v 'Urbanem izivu', avgust 2004);

I/2.2, točka (1): dodati načelo ekonomske in družbene smotrnosti (glej načelno pripombo),
tč.(2), štev. od 1. do 10.: navedena urbana območja (stanovanjska, proizvodna, itd.) naj se omeji v praviloma območja/radij petminutne peš-dostopnosti od postajališča JPP (bus, vlak, tramvaj) – tako kot je že dobro zapisano drugje. Površno je 'upoštevanje' medsebojne usklajenosti poselitve in razvoja gospodarske infrastrukture, navedeno v tč. 12., toda ne povedano kakšna mora biti ta usklajenost (npr. prometna dostopnost s čim in za kakšen namen, energetska oskrba, kako naj se 'upoštevajo' te sestavine poselitve)
Tč. (12): zadnja alineja (in podobne druge ) sodijo bolj v poglavje I/3.4.

Poglavje I/3:
točka (1), št. 1.: to je povedano že v SPRS (in ZUreP-u)
tč. (2): smiselno je večina teh zahtev zapisano že v I/2
alineja 2: kaj primerno razmerje med javnimi in zasebnimi površinami?
alineja 7 in druge: kaj je 'ustrezen preplet različnih dejavnosti …', 'ustrezna razporeditev zelenih površin…', 'dobra peš dostopnost…', 'enakovredna dostopnost do družbene infrastrukture …'; kako naj se s (prostorskim) urejanjem naselij 'zagotavlja' pogoje za zmanjšanje prometa z osebnimi vozili in pogoje za krepitev javnega potniškega prometa, ipd. ?? To je vse presplošno 'nakladanje' že stokrat zapisanih usmeritev, zapisanih tudi v SPRS.

Poglavje I/3.1: glej načelno pripombo in predlog.
točka (1): tu poudariti predvsem že v prvih alinejah, da se mora zasnova poselitvenih območij povezovati z zasnovo omrežja JPP; da morajo biti območja poselitve (stanovanjska, proizvodna, oskrba, storitvena, itd.) dostopna v največ petih minutah pešpoti od postajališča JPP (železnice, avtobusa, tramvaja), kakor je zahtevano delno že v tč. I/3.1.7.
tč. 2: preveč splošno (kako 'usmerjeno'?) - to je sicer določeno že v SPRS
tč. 4: povedano že prejšnjih točkah; predvsem pa bi bilo treba tu nekje jasno opredeliti načelo radialnih zasnov poselitve, vezane na postajališča JPP na celotnem območju vsake funkcionalne regije iz središča regije, to je iz vsakega 'središča mednarodnega pomena' in vsakega 'središča nacionalnega pomena'. Princip, ki ni bil zadosti jasno zapisan že v SPRS (shematično delno prikazan le grafično v njeni Karti štev. 3 - Zasnova poselitve). Ob pripravi SPRS je bilo rečeno, da bo ta osnovni koncept na ravni regionalnih zasnov poselitve in prometa podrobneje opredeljen v PRS. Toda v aktualnem predlogu PRS je ta zahteva zopet popolnoma odsotna.
tč. 5, alineja 3: ok, vendar presplošno; kako naj se ta zahteva upošteva?
tč. 6, zadnja alineja: navezava na JPP naj bi bila ena prednostih zahtev ne pa zadnja.
tč. 10 in 12: večja skrb za osebne avtomobile kot za JPP? (opomba: tudi v podeželskih naseljih in na vasi naj bi imeli dostop do JPP!); sicer pa je tu veliko ponavljanja iz SPRS.
tč.13, št. 2: pomota v oštevilčenju?;
navedena 'dopuščanja' bodo omogočala nadaljno razpršeno gradnjo.

Poglavje I/3.1.1, št. 2: ta zahteva bi morala biti ena izmed prioritetnih (skoraj podobno tako kot mora biti sedaj zagotovljena kratka dostopnost iz stanovanja ali delovnega mesta do parkinga ali garaže osebnega avtomobila). In to ne le v mestih temveč tudi na podeželju.
štev. 5, alineja 3: kaj pa za JPP?
štev. 6, št. (2) -kje je (1)?: V stanovanjska območja se lahko umesti torej več ali manj vse dejavnosti?

Poglavje I/3.1.2, tč. (1), št. 3, alineja 3: navedene minimalne površine so vprašljive (utemeljitev?); primarna zahteva bi morala biti, da bodo te cone navezane na železnico in po na možnosti terminal kombiniranega tovornega prometa;
Točka (2): kaj pa ekonomika lokacije?

Poglavje I/3.1.3., tč. (1): kako naj se s prostorskim načrtovanjem 'zagotavljajo' navedeni pogoji? Ponavljanje SPRS in drugih razvojnih dokumentov.
Tč. 3: dostopnost v največ petih minutah pešhoje od stanovanj (ne v metrih; v pobočjih je tudi 500 m preveč, sploh pa 800m);
Tč. 5: -kje je (1)?: torej bomo v Sloveniji dopuščali gradnjo 'univerzitetnih campusov' (namesto, da bi z univerzitetnimi in podobnimi funkcijami revitalizirali mestna središča, ki propadajo?);
Tč. (2): 'proizvodnih' – napaka?
Št. 2.: kaj je 'enakomerno razmeščanje? Treba bi bilo definirati peš časovno oddaljenost glede na različne kategorije/funkcije/velikost športne infrastrukture.

Poglavji I/3.1.4. in I/3.1.5: Ta pravila bodo (iznajdljivim investitorjem) omogočala v praksi graditi skoraj karkoli kjerkoli (kar je v nasprotju s pravili v prejšnjih poglavjih). O zahtevah pri načrtovanju turističnih območij, nakupovalnih središč, sejmišč, zabaviščnih parkov ipd. je povedano veliko premalo. Npr. o pogojih, da ta ne vplivajo negativno na razvoj obstoječih funkcij, njihovi dostopnosti, oskrbi itd. je v zahodnoevropskih državah predpisano že marsikaj. Prevzeti bi morali njihove izkušnje.

Poglavje I/3.1.6.: V teh pravilih/zahtevah za načrtovanje in graditev zelenih površin bi bilo treba razlikovati več različnih kategorij/funkcij teh površin (najbližnje za potrebe stanovalcev stanovanjske soseske, bližnje nekoliko večje za potrebe ožjega dela mesta ali naselja, oddaljene za potrebe četrti, bolj oddaljene za potrebe celega mesta, regije). O tem obstaja veliko odlične tuje literature in koristnih izkušenj, ki v preloženem PRS niso upoštevane. Dopolniti.

Poglavje I/3.1.7.: dodati pravila in zahteve za načrtovanje in graditev 'park-and-ride' lokacij in njihovih povezav z drugimi prometnimi sistemi, potniškimi prometnimi vozlišči, o blagovnih terminalih in intermodalnih vozliščih, povezanih z logističnimi centri, tehnološkimi parki, ipd..

Poglavja I/3.2, I/3.3, I/3.4, I/3.5 in I/3.6: združiti kot sem že predlagal v načelnih pripombah in predlogih.

Poglavje I/3.6: ne vzpodbuja policentričnega razvoja Slovenije in posameznih regij temveč nudi dobre izgovore/opravičila za odstopanja od pravil v I/2 in I/3, to je za nadaljevanje sedanjih nevzdržnih trendov razpršene graditve in degradacije slovenskih krajin.
________________________________

PS.: Ker se mi 'konstruktivni' rok za javno razpravo o predlogu PRS izteka (osmi avgust), svojih pripomb in predlogov k drugim poglavjem in točkam ne uspem več napisati. Sicer pa je bilo že to preveč. Upoštevane tako ali tako ne bodo.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

ira
Naredimo kaj da bodo pripombe upoštevane!, 13.9. 2004, 09:39

Aleševe pripombe sem prebral dobesedno tik pred odhodom na dopust (družina je bila že v avtu) in se jih neizmerno razveselil, saj je v njih prav tisto, kar sem v trenutkih prostega časa poskusal zapisati kot resno opozorilo pripravljalcem pa mi na zalost v dekonstruktivnem roku to ni uspelo. Preprican sem bil, da bo, ko se bom vrnil, na tem mestu vrelo od pisem podpore in komplementarnih mnenj. Pa do sedaj, mesec in pol kasneje, ko pisem tele vrstice ni bilo niti enega...

Ze takrat se mi je kot edina velika in resna napaka v Aleševem pisanju, zdel zadnji stavek "Upoštevane tako ali tako ne bodo". Čeprav je takšen stavek, zaradi vseh preteklih izkušenj predvsem klic na pomoč, zveni kot žebelj v krsto javnega delovanja vsakega posameznika, ki pa ga moramo, v to sem čvrsto prepričan, kljub negativnim izkušnjam in odporu skupaj izvleči. Moramo se ozdraviti cinizma ali mazohizma, ki smo se ga nalezli v nemogocih razmerah, kjer tudi pisanje izkušenega strokovnjaka, velja manj kot nič.
Začnimo se spodbujati in svoje prispevke zakljucevati z recimo:

"V kolikor se Vam zdijo moje pripombe tehtne in umestne, jih prosim podprite in dopolnite ter po svojih močeh pomagajte, da nam bo uspelo in da bodo našle mesto v konkretnih zakonih in praksi. "

Če tega ne spremenimo bodo vsi tisti, ki si, brez posebne odgovornosti, pač pa z javno plačo v žepih jemljejo v roke škarje in platno našega bivalnega okolja, ne glede starost, še naprej ravnali z nami glede na njihovo predstavo o upokojencih.


Martina Lipnik
Problemi prometa in prioritete javnega prometa, 22.2. 2005, 09:27

Priporočam v zvezi z urbanističnim urejanjem prostora in s tem povezanimi problemi javnega prometa in ostalega prometa podrobnejši ogled določil EU uredbe in njej prirejene RS uredbe ter vpogled v izvajanje EU uredbe v programu SMILE evropskih mest. Ta uredba vključuje urejanje celotne prostorske problematike, ki vpliva na prometne tokove in ureditve prometne problematike.
Upoštevanje Uredbe in prvi rezultati - dokumenti - morajo biti za mesto Ljubljano sprejeti že v letih 2007 in končno 2008. To je zelo kmalu za obsežno delo, ki je po moji oceni odgovarjajoče delu na pripravi prostorskih aktov po naši zakonodaji. Oboje skupaj bi moralo dati ustrezne rezultate, če se seveda na pravilen način k obdelavam pristopi.
Podajam naslove dokumentov in povezav:
5018.Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, stran 14549.,
v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (UL št. 189 z dne 18. 7. 2002, str.12–26)
Program SMILE in njegov naslov na spletnih straneh:
http://www.smile-europe.org/


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Glede na slabe izkušnje o smiselnosti dajanja mnenj in predlogov k MOP-ovim predlogom dokumentov v javni razpravi (*1) se bom omejil na le nekaj načelnih pripomb ter stališč k vsebini nekaterih delov predloga PRS. Z oblikovanjem konkretnih 'amandmajev' pa se ne bom več trudil.

Razpisana 'javna razprava' je tako ali tako le sama sebi namen. Da se zadosti formalnim postopkom sprejemanja PRS. Ne pa razčiščevanju strokovnih usmeritev/politike njegovih pravil in zahtev. Ta so v obliki edinstvene uredbe o prostorskem redu na nacionalni ravni, še zelo nedorečena. Tudi po zasebnem mnenju nekaterih pripravljavcev tega predloga uredbe, ta še ni in tudi po kratki 'javni razpravi' (ki je 'konstruktivno' razpisana sredi najbolj vročih poletnih dopustniških dni) še ne bo zrel za sprejem. Časa za potrebno temeljito redakcijo besedila v nekaj dneh po pripombah in predlogih iz 'javne razprave' ne bo, ker se ministru Kopaču oz. Vladi mudi, da se bo s to uredbo, tako kot s SPRS, lahko izkazala še pred volitvami v oktobru. Stroka je zopet počepnila pred strankarskimi interesi/politiko. Stroka (pa ne le na MOP-u, ki je nosilec priprave PRS, temveč v najširših strokovnih krogih zbornic, društev, civilne iniciative, posameznikov) bi potrebovala vsaj še nekaj mesecev zbranega dela na tej uredbi. Ker tega časa in zbranosti ne bo, izgleda, da pripombe in predlogi k sedanjemu predlogu uredbe PRS pravzaprav niso niti dobrodošle, saj bodo le oteževale ekspresen postopek priprave in naročeno sprejetje te uredbe že v septembru.




1
Predlogi, ki sem jih podal npr. za dopolnitve in izboljšanje predloga SPRS niso bili upoštevani. Od osemindevetdeset (98) konkretnih 'amandmajev' za večjo integracijo usmeritev s področij policentričnega urbanega sistema, regionalizacije, poselitve in prometnega sistema v skladu s funkcionalnimi regijami v SPRS ni bil upoštevan niti eden.

2
Glej izvrstno kritiko gradnje in enodružinskih stanovanjskih hiš v Sloveniji: 'Dežela grozidkov', Ženja Leiler, Delo, 5.julij 2004

3
Znanje o sodobnih trajnostnih prostorskih vidikih usmerjanja razvoja prometnega sistema soodvisno s poselitvijo, je v Sloveniji katastrofalno skromno. Večina prostorskih, prometnih planerjev in okoljašev ne pozna in ne upošteva novih načel in (deloma radikalnih) usmeritev, ki so jih sprejele evropske institucije v Načelih trajnostnega transporta (OECD, Vancouver, 1998), Dunajski deklaraciji o trajnostnem transportu in programu akcij (UN/ECE, 1999), Deklaraciji ministrov za okolje in prostor SEP (New York 1997), Projektu okoljsko in prostorsko trajnostnega prometa - EST (OECD, 2000), Londoski listini o prometu, okolju in zdravju (WHO, 2000), Smernicah za načrtovanje trajnostnega prometa (ECMT, 2001), Zaključkih konference COST C8 o trajnostnih urbanih infrastrukturah (Trento, 2003) in podobnih drugih sklepov mednarodnih organizacij na tem področju.
Z zasnovami razvoja prometne infrastrukture/sistema bi se tudi pri nas morali ukvarjati v prvi vrsti prostorci s področja zasnov poselitve i urbanega sistema (urbanisti). MOP bi moral imeti močan sektor prometnikov - prostorcev/urbanistov, ne pa, da vprašanja razvoja prometnega sistema kot ključen del prostorskega sistema poselitve Slovenije prepušča prometno-tehničnim strokovnjakom na Ministrstvu za promet. Saj se s prometnimi funkcijam prostorskega razvoja Slovenije in njenih funkcionalnih regij na MOP-UPR ukvarja sedaj le ena sama delavka (in še to le kot del vse 'gospodarske infrastrukture')

4
Obrazložitev in utemeljitev tega koncepta sem podrobneje podal v Urbanem izivu 15/1, junij 2004
na vrh