info akcije magazine id mail english
07topikprojektrew <<rec>>defekt
10. 9. 2003

Brisani prostor okrog arhitekturnih dosežkov?

Maja Simoneti in Darja Matjašec
Arhitektura in zunanja ureditev

Najnovejše dosežke slovenske poslovne arhitekture druži nič in marsikaj, vredno nagrad, razprav in analitične presoje. Brez dvoma so v zadnjem desetletju v Sloveniji različni poslovni sistemi, celo javnogospodarski, ujeli ritem izkazovanja pomena tudi z graditeljskimi posegi. Splošno zadovoljstvo projektantov kvari pičla pozornost, ki je odmerjena zunanji ureditvi.

Vsak kmet ve, da je urejena kmetija znak uspešnosti. Kmečka pamet pravi, da poslovna hiša potrebuje funkcionalno okolje. In? Je kdo pozabil na parkirišča, razsvetljavo, varovanje, smetnjake, se ne da pripeljati do vrat? Seveda ne, saj za vse našteto obstajajo pravilniki in za njimi skrbne službe, posamezniki, ki so namenjeni temu, da je zunanja ureditev objekta ustrezno načrtovana.

Doseženo stopnjo zunanjih ureditev ob večini novih objektov je zato možno oceniti kot funkcionalno zadovoljivo, le s težavo pa se najde primer dobro oblikovane zunanje ureditve. Praznina, ki obkroža večino novih poslovnih hiš v Ljubljani, je velika in gluha za potrebe uporabnikov in okolice. Oblikovalska govorica komajda vzpostavlja dialog z objektom, redko z uporabniki, skoraj nikoli z okolico in drugimi objekti, kaj šele z ljudmi z ulice. Stanje odraža presenetljivo brezbrižnost do ljudi, lastnikov, zaposlenih, gostov, mimoidočih in sobivajočih.

Večina zunanjih ureditev deluje kot na hitro zavito darilo. Cvetlična gredica pred vhodom, posoda s pušpanom ob stopnicah, majhna cipresa pred več nadstropno stavbo so morda res predvsem vprašanje okusa, slepa fasada na mestno ulico, ob kateri čakajo potniki na mestni avtobus, do skrajnosti izkoriščeni, z asfaltom preliti vrtovi ob vilah, ki so se spremenile v poslovne stavbe, velikanska parkirišča brez enega drevesa, visoke betonske ograje na robu parcelne meje pa govorijo tudi o pomanjkanju javnega interesa za urejenost prostora.

Zaradi večnih in nikoli končanih sporov o tem, kaj je očesu lepo, se morda zdi, da razpravljati o privlačnosti novih zunanjih ureditev nima posebnega smisla. Hitro se bodo oglasili tisti, ki trdijo, da ni pravega razloga, da bi te ureditve izkazovale kakšno posebno dodatno uporabnost. Pa vendar se sprašujemo, kako to, da je ureditev parterja ob poslovnem objektu tako nepomembna. Zakaj lastnik, podobno kot pri domači hiši, ne želi ustvariti vtisa na poslovne partnerje in okolico, zakaj sosedje ne zahtevajo vpogleda v načrtovano rešitev in ne skušajo doseči dogovora o rešitvi, ki bi bila dobra za ene in druge, zakaj uprava ne zahteva rešitev, ki bi kvalitetno dopolnjevale podobo in uporabnost mestnega prostora. Zakaj sploh nikogar ne moti stanje v prostoru in se o nizki kvaliteti zunanjih ureditev nikoli ne razpravlja.

Glede na arhitekture dosežke je težko verjeti, da bi lahko krivdo pripisali pomanjkanju domiselnosti načrtovalcev. Očitno so za oblikovalske presežke v prostoru ključne druge razsežnosti. Drznimo si pomisliti, da okolje, v katerem ni "presežka" potrebe po kvalitetnem oblikovanju, ni posebno vzpodbudno za kreativnost. Dodajmo zapisanemu še ekonomski kriterij in počasi se približujemo domačim razmeram.

In vendar se dobro oblikovanje izplača. Najnovejše raziskave iz različnih koncev sveta potrjujejo ekonomske učinke urejenosti prostora. Poslovne hiše, bolnišnice in šole skupaj s svojo neposredno okolico vplivajo na počutje in učinkovitost posameznikov in skupnosti do take mere in na tak način, da je to možno uporabiti kot oprijemljiv dokaz za ekonomsko upravičenost vlaganja v oblikovanje prostora. V gradivu »The Value of Good Design« (Vrednost dobrega oblikovanja), ki ga je izdalo nevladno telo angleškega ministrstva za kulturo, medije in šport CABE (1), so nazorno predstavljene ekonomske razsežnosti dobrega oblikovanja na podlagi angleških in ameriških raziskav.

Oblikovanje stola, pisarne, objekta in predverja, bolniške sobe, bolnišnice in terapevtskega vrta, šolskih klopi, šole in šolskega dvorišča je tako vzpodbudno za razvoj dejavnosti v objektih, da naj bi to prepričalo tudi najbolj zadrte med nami.

Nič več slepomišenja. Kdor misli resno, danes vlaga tudi v kvaliteto zunanjih ureditev in s tem urejanja prostora. Tako ravnajo tudi kmetje, ne samo poslovni krogi. Razlog za to so analize, ki kažejo, da se tako vloženi denar obrestuje. Znanje, ljubiteljstvo in prestiž dobivajo partnerja, ki lahko ključno vpliva na kvaliteto bivalnega okolja, ki je nujni pogoj za kvaliteto življenja. Danes ni več nobene potrebe, niti pametnega razloga, da bi ločili naša življenja na bolj in manj produktivne fragmente. Poslovno okolje, pravijo v sozvočju z zapisanim izvedeni primeri dobre prakse, je z razlogom možno razumeti kar najširše in ga neposredno povezati z bivalnim okoljem, podobno kot je šolsko dvorišče vpeto v sistem odprtih prostorov mestne četrti in je zeleni pas med bolnico in cesto prijazen do voznikov, pacientov in zdravnikov.

Neradi verjamemo, da bi lahko ekonomski kriteriji rešili težave z nezahtevnimi uporabniki, pa vendar kaže, da je tradicija dobrega oblikovanja premalo močna. Zato bo kombinacija kritike, dobrih zgledov in dodatnih motivov najbrž kar pravšnja. Motivacija ozkih poslovnih krogov se bo z malo sreče prenesla še na javna podjetja in od tam v občinske uprave, ki bodo takrat s trdo roko začele delovati v prid kvalitete bivalnega okolja. Končno bodo vzpostavljeni pogoji za uveljavljanje kriterijev kvalitetnega oblikovanja stanovanjskih sosesk, mestnih središč, trgov, parkov in ulic, pa tudi dvorišč in igrišč. Počasi bodo več kot pravilniki in kriteriji zahtevali uporabniki. Kvalitetno bivalno okolje potem ne bo več vprašanje samoljublja in zmožnosti investitorjev, uradnikov in projektantov.
___________________________________________________
(1) The value of good design, How buildings and spaces create economic and social value brochure. CABE is an Executive Non-Departmental Public Body. It is funded by the Department for Culture, Media and Sport (DCMS) and its Board members are appointed by the Secretary of State. It also receives resources from the Department of Transport, Local Government and the Regions (DTLR), principally to promote the importance of urban design. CABE will shortly be established as a statutory body but in the meantime has been incorporated as a company limited by guarantee. CABE stands for Commission for Architecture and the Built Environment / inspiring people to demand more from their buildings and spaces.


>>CABE
>>Urban Design Alliance
>>Urban Design Group

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Mirko Postranikar
Vzemite mu Presernovo nagrado!, 15.9. 2003, 10:26

Hiperinflacija jeklosteklenih pošasti je najbolj morbiden pojav v mestu v
v zadnjem desetletju je nekaj


andrej
se popolnoma strinjam, 16.9. 2003, 09:10

ko sem prebral članek od Maje in Darje, sem lahko po dolgem času rekel, končno, to je to. Nekaj od zgoraj navedenih objektov (pa ne bomo zdaj s prstom kazali kateri), so prav primer nerazumevanja in ignorance do prostora, ker pa je to trend in se baje ta trenutek v arhitekturi nosijo prav taki minimalistični modeli so to pač dobre stvari, no lepo da je nekdo opazil da je cesar ( v veliki večini primerov) pravzaprav dobesedno gol.

Matevž Čelik
What to do?, 16.9. 2003, 16:46

Namen tega prispevka vsekakor ni poziv k linču arhitektov, ki stojijo za fotografiranimi objekti.

Pošasti so bile nekdaj opečne, potem betonske, zdaj jekleno steklene. Stvar mode in uspešnega marketinga podjetij z gradbenimi produkti.

Tudi ne gre povezovati minimalizma v arhitekturi s puščavo okrog nje. Pri opešanih zunanjih ureditvah gre za vprašanja celostnega pristopa k projektu. Koliko energije je v zunanjo ureditev pripravljeni vložiti načrtovalec, kako daleč nese investitorju in kaj je tam, kjer se dotikata posamezen projekt in mestna javna površina v danem trenutku pripravljena in sposobna narediti oblast.

To tudi niso kakšna nova vprašanja. Še danes na primer ni popolnoma jasno, čigave so javne površine na in okrog "slovenskega kapitola" - Trga Republike in kdo je dolžan zanje skrbeti in jih vzdrževati. Samo poglejmo si nemarnost okrog spomenika revoluciji in slavnega osamosvojitvenega jambora z zastavo... Pri vseh javnih površinah bi nedvomno lokalna oblast morala igrati malo aktivnejšo vlogo.


micka
kritika landscaperjev, 27.10. 2003, 17:46

nekatere izmed teh odprtih prostorov so vendar oblikovali krajinski arhitekti! Torej gre tudi za kritiko njih, ce prav razumem?
Kljub temu verjamem, da je problem v denarju,m ki je na voljo - presezek se ponavadi ustvari na racun dodatnega dela in volje nacrtovalca. Dober dizajn = neplacano delo, ki nastane zgolj iz volje nacrtovalca.


maja
cena dizajna, 29.10. 2003, 16:07

Dobro oblikovanje pri nas res ni cenjeno. Problema seveda ne gre poenostavljeno povezovati s sredstvi za načrte in pomanjkanjem zagretosti za presežek načrtovalskega minimimuma. Problem je v tem, da dobro oblikovane okolice objekta nihče ne pričakuje, ne želi, ne lastnik hiše, ne občinska uprava, ne sosedje. Kdo oblikuje odprt prostor okoli objekta je zadnja tema, ki trenutno lahko koga skrbi.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
In short document "The value of good design" by CABE*, we can follow up that the studies from UK and abroad prove how investment in good design generates economic and social value. It is proved that design matters because our lives are connected trough our common built environment. Across all sectors and building types the message is the same - when we invest in the built environment, we must consider the impact of design throughout the lifetime of the buildings, on the places in which they are located and on all stakeholders involved. The vast majority of a building's costs and benefits can be expressed in terms of the impact upon its occupiers, users and passers by.

In Slovenia we can already detect that the design of the house matters, but there is still a lack of good design in outdoor space. We could hardly accept that the people don’t care how the built environment looks and feels. More likely we should search the answers in possibilities that are given to express this feeling in a way that the politics and investors would understand it.

*www.cabe.org.uk



Andrej Kalamar,
Poslovna stavba Lev, Ljubljana



Andrej Kalamar,
Poslovna stavba Lev, Ljubljana



Andrej Mlakar,
VOKA, Ljubljana



Biro Vojteh Ravnikar,
Masarykova, Ljubljana



Sadar&Vuga,
Gospodarska zbornica, Ljubljana



A biro,
Šmartinka, Ljubljana



A biro,
Šmartinka, Ljubljana


na vrh