info akcije magazine id mail english
05Ilija ArnautovićProjektiRazstavaKnjigaPress
10. 7. 2006

Knjiga Arhitekt Ilija Arnautović - socializem v arhitekturi

Andrej Mercina
»Arhitektura je pravzaprav še naprej izraz kolektivnega občutka, plastična slika ideološke strukture družbe, podobno kot v antični Grčiji ali srednjeveških skupnostih. Zato se moderna arhitektura ne izraža skozi spomenik, svetišče in mavzolej, ne želi ustvarjati forme, občutljive na 'večne vrednote', na katerih se družba utemeljuje, in 'velike ideje', ki jim služijo. Nasprotno, njena domena je vsakdanjost, so procesi, v katerih se kultura in družba spreminjata v način življenja: to so tovarne, pisarne, dom, gledališče, šola in z njimi vsi predmeti in vse stvari, ki so v neposredni zvezi z vsakdanjo prakso.«

Giulio Carlo Argan, 1958: Moderna arhitektura



Po osvoboditvi leta 1945 se arhitekturna stroka v Sloveniji znajde na odprtem, krepko prevetrenem polju lastne teorije. Urejanje družbenih odnosov, vzpostavljanje nove politične ureditve in celo konkretna obnova stavbnega tkiva so v svoji usmerjenosti v prihodnost naravnost vzneseni. Arhitektura, ki se znajde pred nalogami izjemnega obsega, si išče nove temelje, na katerih bi lahko gradila.

Zaradi širine analitičnega pogleda, nesporne kakovosti arhitekturnih del in njihovega spektra je tedanja osrednja avtoriteta arhitekt profesor Edvard Ravnikar. Ob njem se razvijajo številni mlajši arhitekti, ki jih zanimajo specifična področja. Tako je opus arhitekta Ilija Arnautovića osredinjen na stanovanjsko arhitekturo, ki ji tedanje razmere odmerjajo še posebej vidno vlogo. Njegovo delo skupaj z idejo montažne gradnje oriše krivuljo rojstva, razcveta in zatona montažnih sistemov gradnje pri nas.

Prav pregled Arnautovićevega dela pomaga osvetliti sintagmo “socialistična stanovanjska arhitektura” in prepoznati tiste njene značilnosti, ki jo ločijo tako od preteklih kot od poznejših obdobij. Kakor na splošno velja, da arhitekturna stroka svojo teoretično podstat realizira skozi odnos z investitorjem, velja tudi, da se pri socialističnem investitorju – državi, ki sodeluje prek različnih organizacijskih oblik - in pri širokem razponu dejavnosti, arhitekturna stroka neizogibno prepleta s politiko. Vendar lahko doživijo skupne družbene vrednote, iz katerih črpa tudi politika, realizacijo, ki v avtonomiji arhitekturne stroke pomeni samostojne in samosvoje interpretacije.

Tako lahko ugotovimo, da stanovanjska arhitektura časa, ki se razpenja od konca druge svetovne vojne pa vse do začetka osemdesetih let, nima formalnega izraza in ne vsebuje konceptov, ki bi jih bila usmerjala ali zaukazala socialistična oblast. Izjemno nagla gradnja stanovanjskega fonda ter sorazmerna pasivnost oblasti na tem področju, če izvzamemo počasne začetke urbanističnega načrtovanja, ponujata stroki kakovostne razmere za delo.
Na drugi strani so pogosti omejevalni dejavniki organizacijska nedorečenost celotnega postopka gradnje (izjema je montažna gradnja), pogosta finančna nedorečenost investicij ter sorazmerno omejena tehnološka usposobljenost gradbeništva in industrije. Arhitektura spodbuja njihov razvoj in si s tem pridobi visok ugled v družbi.

Arhitekturne rešitve iz takratnega obdobja se velikokrat pokažejo kot zelo kakovostne in niso preživete, ne glede na to, da je ta trditev včasih videti v nasprotju z današnjim stanjem objektov. Vendar moramo znati spregledati zob časa, če naj razumemo takratno arhitekturo.

Iz uvodnika knjige Arhitekt Ilija Arnautović - socializem v arhitekturi

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Knjiga izhaja ob priložnosti istoimenske razstave. Nastala je na podlagi diplomske naloge, ki jo je na Fakulteti za arhitekturo leta 2003 izdelal Andrej Mercina pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca.


Arhitekt Ilija Arnautović – socializem v slovenski arhitekturi

Avtor
Andrej Mercina

Avtor uvodnega besedila
Prof. dr. Aleš Vodopivec

Grafično oblikovanje
Jagoda Jejčič
Ana Gale – katalog del

Lektoriranje in slogovna obdelava
Bogi Pretnar

Založba
Viharnik d.o.o.

-------------------------------------------

Financiranje knjige
Giposs d.o.o.
na vrh