info akcije magazine id mail english
03ProstoriLjudjeIdeje
1. 1. 2008

Frank Gehry

Arhitekt ki ga tožijo
Frank Owen Gehry se je rodil v židovski družini v Torontu kot Ephraim Owen Goldberg. Po selitvi v Kalifornijo pri svojih 18 letih je dokončal Šolo za Arhitekturo na Južno-kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Kasneje je vpisal še urbanistično načrtovanje na Harvardu, vendar ga ni dokončal. Otvoritev njegove prve stavbe v New Yorku letos marca je novembra zasenčila napovedana tožba Chicaškega MIT zaradi pomanjkljivih načrtov za njihov, leta 2004 zgrajeni Stata Center.


Iz Franka O. Gehryja so se ob otvoritvi koncertne dvorane Walt Disney v Los Angeelsu ponorčevali tudi v risani seriji Simpsons.

Gehry je postal znan z eksperimentalno predelavo svoje lastne hiše v Santa Monici. Rožnato kolonialno hišo iz leta 1920 je obdal z novim plaščem iz rebraste kovine, vezane plošče, kovinskih mrež in lesenih okvirov. Kljub temu, da se Gehry s takšno opredelitvijo ne strinja, številni arhitekturni kritiki njegovo hišo omenjajo kot eno najzgodnejših del dekonstruktivizma.

Njegovo najbolj reprezentativno in ikonografsko delo je seveda Muzej Guggenheim v Bilbau. Ocenjujejo ga kot vrh Gehrijeve usmeritve in eksperimentov s površinami ter oblikami, ki jih je razvil na svoji hiši v Santa Monici. V arhitekturnem poslu, kjer so zamude in presežki proračuna pogost pojav, pa je Gehry z Guggenheimom postal znan predvsem kot arhitekt, ki delo dokonča v čau in okviru predvidenega proračuna. Zato so Guggenheimu sledila številna naročila.

Med njimi je tudi koncertna dvorana Walt Disney v Los Angelesu, ki je bila tarča kritik, da je navadna kopija Guggenheima. V resnici je Gehrijev ikonografski in ekspresivni arhitekturni izraz tako specifičen, da bi za vsako njegovo delo lahko trdili, da je le vaja na določeno temo. Zaradi tega je bil Gehry zelo pogosto tarča različnih kritik. Tudi danes mu očitajo, da so njegove zgradbe zaradi nefunkcionalnih oblik konstrukcijsko in materialno potratne, da so načrtovane brez upoštevanja lokalnih klimatskih razmer, da je njihova uporabnost zaradi pretirane spektakulatnosti manjša in da se nikakor ne vklapljajo v okolico.


IAC Headquarters, 555 West 18th Street, NY, NY 10011, Frank O. Gehry, 2007

V New Yorškem Chelseu so pravkar dokončali Gehryjevo zadnje delo in obenem prvo v New Yorku: poslovno zgradbo medijskega podjetja IAC. Stavba predstavlja odmik od dosedanjega Gehrijevega eksperimentiranja s fragmentiranimi površinami. Fasada nove poslovne stavbe je ena sama nagubana steklena površina. Kot takšna ne jemlje sapo v enaki meri, kot nekatera prejšnja Gehrijeva dela in kritiki že govorijo o tem, da je 78 letni Gehry postal bolj zadržan in previden. Morda tudi zaradi tega, ker se je pred kratikim zapletel v precej razvpito tožbo.

Časopis The Boston Globe je v Novembru na prvi strani objavil novico, da MIT toži arhitekta, ker je "priskrbel nepopolne načrtovalske usluge in risbe" za novi 300 milijonov $ vredni MIT-jev Stata Center. Očitno tri leta stari Stata Center pušča, na fasadi se pojavlja plesen, sneg in led pa letita z ukrivljenih streh in štrlečih oken. Stroški popravila amfiteatralne predavalnice, ki je razpokala zaradi slabega odvodnjavanja, bodo MIT stali dodaten milijon in pol dolarjev. Ker je Gehry eden najslavnejših arhitektov, razprava o njegovi krivdi dobiva razsežnosti, ki so običajno namenjene Paris Hilton.

Arhitekti, izvajalci in naročniki se v ZDA pogosto zapletejo v tožbe. Gehrijeva zgodba je klasična. Naročnik je izvajalca opozoril na napake, ta pa jih je takoj pripisal arhitektu. Med gradnjo naj bi ga menda opozorili, da ima projekt slabosti, vendar naj Gehrijevi arhitekti opozoril ne bi upoštevali. Gehry, ki je za projekt dobil 15 mio $ odgovarja, da so konstrukcijske težave pri načrtovanju kompleksnih zgradb neizogibne. Po njegovem je za težave kriva tudi "racionalizacija" s pomočjo katere so skušali zmanjšati stroške gradnje. Pri tem naj bi črtali nekaj pomembnih postavk v popisih del. Tožbe se ne boji, ker je dobro zavarovan.

Odzivi na novico, da največjega in najslavnejšega ameriškega arhitekta tožijo, so bili zelo različni. Posamezni pisci so menili, da je Gehry brezobziren egoist, ki nevednim naročnikom enemu za drugim vsiljuje čudne oblike in prostore samo zaradi svoje slave. MIT naj bi imel vsekakor pravico pričakovati, da bo njegova nova 300 milijonska stavba delovala, Gehryjeva slava pa ne bi smela biti razlog, da bi se izognil odgovornosti za nepopolno opravljeno delo.

Drugi Gehrija obravnavajo samo kot zadnjo žrtev v stoletja starem spopadu med nedolžno umetnostjo in brezčutno klientelo.


Več:
>>IAC Building
>>So, Gehry Got Sued ... / Architect online
>>Gehry’s New York Debut... NYT, 20.03.2007

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Mihec
Zrcalo meseca, 8.1. 2008, 20:29

Teme vseh teh grandioznih prispevkov so bile že pred časom obdelane v poljudni ali pa dnevni periodiki. Je res potrebno za tako zguslane novice odpotovati v NYC in na spletnem portalu odpreti nov link, ki je hierarhično enakovreden arhitekturnemu vodniku po sloveniji, arhitekturni evidenci in poti? Jp, gospot Urednik res ste si všeč...

Budala
Bogi Mihec..., 22.1. 2008, 07:12

... kako se ti sploh da...

Mihec
Za Budalo, 8.2. 2008, 16:00

Malo več ponižnosti in samokritike ti ne bi škodilo. Kvantiteta in forma sta tvoje vodilo... tudi prav, ampak to je amatersko (da ne bo pomote).

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


Walt Disney Concert Hall, 111 South Grand Avenue, Los Angeles, CA, Frank O. Gehry, 2003




The Ray and Maria Stata Center , MIT, Cambridge, MA, Frank O. Gehry, 2004
na vrh