info akcije magazine id mail english
03ProstoriLjudjeIdeje
11. 1. 2008

Jane Jacobs

Ženska, ki je Manhattan rešila modernističnih zablod
"Odkrijte, kako je legendarna aktivistka spremenila New York v 1960-ih in kako lahko vi sami sooblikujete mesto danes.", piše na plakatu, ki vabi na razstavo o Jane Jacobs v galerijo Urban Center na Aveniji Madison tik za katedralo sv. Patricka.



Razstava o ženski, ki je po mnenju New York Timesa napisala "verjetno najbolj vplivno samostojno delo v zgodovini urbanističnega načrtovanja," so odprli že v začetku septembra in bi jo morali zapreti 5. januarja. Zaradi velikega zanimanja so razstavo podaljšali do konca meseca. Namen razstave ni bil le počastiti spomin na Jane Jacobs. Razstava o urbanistki, pisateljici in urbani aktivistki naj bi predvsem vzpodbudila meščane k razmišljanju, odzivanju, prizadevanju in sodelovanju pri pripravi novega prostorskega načrta za New York, PlaNYC 2030. V duhu načel Jane Jacobs, so bile vstopnice za vse prireditve 20% cenejše ob predložitvi vozovnice javnega mestnega prometa, obenem pa je ista vozovnica omogočala tudi 10% popust v lokalni arhitekturno urbanistični knjigarni.

"Jane Jacobs in prihodnost New Yorka" je bil pravzaprav projekt, ki je poleg razstave vključeval nekaj okroglih miz in sprehode po mestu, na katerih so se New Yorčani in drugi pod vodstvom arhitekturnih zgodovinarjev lahko podrobno seznanili s posameznimi deli mesta in rezultati največjih projektov Jane Jacobs. Na okroglih mizah, ki so se zvrstile na različnih lokacijah - od knjižnic in fakultetnih predavalcnic, do cerkve in knjigarne - so sodelovali priznani novinarji, uredniki, pisatelji, igralci, predstavniki nevladnih organizacij, arhitekti, univerzitetni profesorji in developerji.

Jane Jacobs večina pozna po knjigi "Death and Life of Great American Cities", ki jo je ob podpori Fundacije Rockefeller izdala leta 1961. "Ta knjiga je napad na današnje urbanistično načrtovanje in gradnjo." je prvi stavek v knjigi, ki velja za prvo kritiko modernističnega urbanizma. Knjigo v New Yorških knjigarnah tudi danes najdemo na policah med bestselerji.


Jane Jacobs med demonstracijami za ohranitev postaje Pennsylvania. Skrajno desno je arhitekt Philip Johnson.

To pomembno delo je avtorica napisala po prvih akcijah, ki jih je vodila v New Yorku. Posebej znana je rešitev Washingtonskega parka pred širitvijo prometne avenije, ki bi ga presekala na dvoje. Kasneje v 60-ih je Bila Jane Jacobs ključna oseba tudi pri številnih drugih akcijah v mestu. Najbolj znana je zaustavitev gradnje avtoceste preko spodnjega Manhattna, LoMEx (Lower Manhattan Express Way), ki bi povezovala predor Holland in Manhattanski most in presekala mesto preko najlepše ohranjene zgodovinske strukture. Med pomembnimi akcijami je bila tudi zaustavitev rušenj mešane in pestre zgodovinske strukture na Manhattnu zaradi novogradnje monotonih in uniformiranih modernističnih stanovanjskih sosesk. Med neuspešnimi akcijami je bila rešitev železniške postaje Pennsylvania, ki so jo developerji zrušili in nadomestili z izjemno grdo športno dvorano Madison Square Garden.

New York je z razstavo izkazal hvaležnost Jane Jacobs za ohranitev zgodovinskih predelov: Greenwich Villagea, West Villagea in Lover East Sidea, ki so ostali tudi po zaslugi njenih prizadevanj. Danes prav ta območja predstavljajo najbolj pestra, živahna in priljubljena urbana žarišča, ki tudi na nepremičninskem trgu kotirajo najviše.


Več:
>>Jane Jacobs and the Future of New York
>>Death and Life of Great American Cities
>>PlaNYC 2030
>>Jane Jacobs / Wikipedia

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Marko Peterlin
odličen članek, 11.1. 2008, 09:32

Zelo zanimiv prispevek o tem, kako izkoristiti spomin na osrednjo zgodovinsko osebnost s pripravo novih mestnih načrtov. Ljubljana je v letu 2007 prav tako pripravljala nove prostorske plane, hkrati pa smo imeli Plečnikovo leto.

Jane Jacobs je bila sicer pogosto (po nemarnem ali pa nalašč) narobe razumljena in njen pomen ni le v tem, da je nasprotovala modernističnim zablodam, ampak da je ponudila eno izmed doslej najbolj prepričljivih razlag zakaj sploh gre za zablode. Njeno pisanje razkriva, zakaj je večnamenski javni prostor ključen za to, da se mesto sploh drži skupaj, in zakaj je mešanje rab ključno za delovanje lokalnega gospodarstva.

Pregled preteklih napak v načrtovanju in načina spopadanja z njimi pa je tudi odličen način za motiviranje prebivalcev k razmišljanju o prihodnosti mesta. V Ljubljani bi se bilo npr. zanimivo spomniti, kako smo dobili podvoza pod Celovško in Titovo namesto poglobitve železnice. Kakšni kratkoročni motivi so vplivali na takšno odločitev, na kakšen način je bila odločitev sprejeta in kako bi bilo mogoče danes preprečiti ponavljanje podobnih napak v zvezi z drugimi ključnimi odločitvami za razvoj mesta (širitev mestnih vpadnic da ali ne, ...)?


Pavel Gantar
JJ v Sloveniji, 12.1. 2008, 09:48

če bo vse prav, se bo Studia Humanitatis tej veliki ženski in naravnost izvrstni teoretičarki in aktivistiki oddolžila s slovensko izdajo njene knjige Smrt in življenje ameriških velemest.

Vladimir Braco Mušič
Jane Jacobs in mi, 10.2. 2008, 14:26

Nedavno pisanje o Jane Jacobs v Trajektu me je vzpodbudilo, da vsaj na kratko, obnovim svoja "srečanja" z njo. Znak narekovaja pomeni, da se z znamenito aktivistko nove urbane arhitekture in vplivno publicistko žal nisva nikoli srečala osebno, čeprav pa sem se na Cornellovi univerzi, nekje v drugi polovici 60-ih let, srečal z njenim soprogom Bobom (polno ime: Robert Hyde Jacobs, Jr.), ki je bil tam profesor za zgodovino arhitekture in urbanizma. Usoda je hotela, da nisem bil na gradbišču Projekta Split-3 tistega 22. oktobra 1981, ko sta nas Jacobsa nenapovedano obiskala in zapisala v spominsko knjigo (takrat največjega in menda najodmevnejšega) gradbišča v Jugoslaviji:

"Split 3 makes me feel so optimistic. Thank you! I already look forward to returning for another look. Jane Jacobs, oct. 22, 1981"..."Split is the most exciting city I have ever visited. ... And you are making it more so! Bob Jacobs"

Sodim v generacijo urbanistov (in recimo še posebej 'urbanističnih oblikovalcev'), na katero je Jacobsova močno vplivala s svojo neštetokrat ponatisnjeno in prevedeno knjigo The Death and Life of Great American Cities (1961). V času mojega podiplomskega študija na Harvardu (1963-64) ni bila ta knjiga le obvezno šolsko čtivo, temveč nova humanistična naravnanost, ki je zaznamovala spremembo naše miselne paradigme. Ravnikarjeva arhitekturna in urbanistična šola je bila v 50-ih letih zelo dobra podlaga za razumevanje kritike fukcionalizma Moderne in za razvijanje 'kritičnega (novega) regionalizma". Pri tem ne smemo pozabiti, da je bila JJ med 1952 in 1962 sourednik vplivne revije Architectural Forum in že takrat znana po svoji uničujoči kritiki urbanistične načrtovalske in izvedbene prakse (posebej urbane prenove) in zavzemanja za drugačno s pozicij 'človeške naravnanosti'.

Aktualno obujanje spomina na JJ se veže tudi na vsebino tematske številke revije Harvard Design Magazine (št. 25, jesen 2006 - zima 2007), zlasti na uvodniški članek Michaela Sorkina The End(s) of Urban Design. Gre namreč za sočasnost pojava in konsolidacije urbanistično oblikovalskega programa, dekanstvo Joseja Luisa Serta in razpadanje CIAMa (Mednarodni kongresi za moderno arhitekturo. Bil sem namreč priča dogodkom na 9. kongresu (Aix-en-Provence, 1953) in na 10. kongresu (Dubrovnik, 1957) in pisal o tem v Arhitektu in v Naših razgledih. In spet: udeležbo Franceta Ivanška in mene v Aixu in moje "dopisništvo" iz Dubrovnika, je močno podpiral naš profesor.

Iz mojega osebnega gledišča obračunov s preteklostjo in s tem v zvezi z delom na 2. knjigi osebnih spominjanj, imajo tu omenjena dogajanja tudi grenak priokus, seveda zaradi usode projekta Split 3, ki je bil tudi svojevrstna žrtev šolitičnih dogajanj. Prišel bo čas, ko bomo (ali vsaj bi morali) analizirati vlogo nekega ljubljanskega profesorja in publicista, ki so ga Splitčani našli za arbitra pri demontaži skupine Bežan - Starc - Mušič ...

S posebno pošto vam bom poslal fotokopije zanimivih strani iz spominske knjige z zapisi F. Violicha in D. Appleyarda (oba z Berkeleya), B. F. Reinerja biv. poddirektorja oddelka za člobekova naselja pri ECE ZN v Ženevi.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh