info akcije magazine id mail english
02DelavnicaDobro : slaboKritika : polemikaPisma bralcev
1. 4. 2008

Prostor, ki omogoča

Vrtec Rožle, Nove Jarše


Vrtec predstavlja drugi dom, v katerem otrok preživi dobršen del dneva. Zato nas je zanimalo, katere so značilnosti prijetnega bivalnega okolja, ki podpira vzgojo in izobraževanje malčkov. V iskanju odgovorov smo si ogledali vrtec Jarše, enoto Rožle, za katerega prenovo in dogradnjo je arhitekt Boris Briški leta 1997 prejel priznanje Piranesi.

Okolje dobrega vrtca naj bi s prepletom notranjih prostorov in zunanjih ureditev nudilo mnogotere možnosti preživljanja časa in izvajanje različnih programov. Oblikovanje vzgojno - izobraževalnih objektov je v povojnem modernizmu na to zahtevo odgovorilo z razgibanimi volumni in neposrednim odpiranjem posameznih enot v zunanji prostor. Objekti so odražali zasledovanje izobraževalnih ciljev s poudarkom na socialno - kulturno odzivnem okolju. Utelešenje paviljonskega principa prvič zasledimo v Fürstovi šoli v Stražišču (1954 - 59), med vrtci pa je najbolj znan primer Mladi rod arhitekta Stanka Kristla. Kakovostna vključitev objekta v morfologijo krajine in izkoriščanje vseh potencialov lokacije in ureditev je najbolj čitljiva pri 'Šoli v gozdu' ob Rinži v Kočevju (N. Dodd, T. Glažar, A.Vehovar, V. Perovič ter A. Kučan). Kot pomembna novost pri oblikovanja šolskih objektov se kaže predvsem vzpostavitev dialoga med ureditvami in učnim programom ter učitelji, ki morajo biti spodbujeni k izkoriščanju vsega, kar jim objekt in ambienti na prostem nudijo.

Vrtec Jarše se nahaja v stanovanjskem naselju na Rožičevi ulici v Ljubljani. Na prvi pogled obiskovalca očara kontrast med pojavnostjo lesenega pritličnega objekta ter betonskimi gmotami obkrožujočih večstanovanjskih objektov. Prenova vrtca predstavlja vrnitev k skandinavskem modelu v okvirih dane lokacije in s svojo podobo poživlja monotonost okoliša.

V primeru vrtca Jarše umestitev objekta zasnovanega v obliki črke L ločuje šolsko od uličnega. Objekt s svojima krakoma zaobjema zunanji prostor atrijskega značaja, ki se navezuje na stavbni volumen stanovanjskega bloka. Obkrožujoči objekti ne delujejo moteče, ampak kot sekundarna opna, ki skrbno varuje vrtec.Vidni stik s prebivalci soseske deluje kot neformalni nadzor in omogoča odprtost skupnega igrišča v popoldanskih urah. S tem postane odprt prostor vrtca socialno jedro in prostor srečevanja tudi za mladostnike. Dva trakta objekta omogočata ločitev na upravni del in vzgojno - varstveni del z ločenima vhodoma. Hodniki potekajo med odprtim prostorom in igralnicami ter z velikimi steklenimi površinami delujejo kot odprta stebrišča peristila, ki vabijo pogled na plano ter hkrati v prostor vnašajo svetlobo.

Ker arhitektura zaživi šele z uporabnikom, smo se pogovorili s pedagoškim svetovalcem vrtca Borisom Selanom. Kot prednosti tega vrtca je izpostavil delitev igralnih enot na več sob, kar omogoča prostorsko ločevanje programov. Pohvalil je tudi prehajanje vsebin iz objekta neposredno na zunanje terase zasebnega tipa. Zanimivost je še umeščenost kuhinj v igralnice ter skupna priprave hrane, kar v vrtec vnaša občutek domačnosti. Dodatno toplino okolju prinaša les, kot prevladujoči material na fasadi, pri pohištvu in pri enotno oblikovanih igralih na vrtu. Lesena galerija nad igralnimi enotami, kot posebnost Briškijevih vrtcev, povečuje igralne možnosti in ponuja dodatno interakcijo otrok s prostorom.

Raznolikosti in zanimivosti sta vsekakor ključni značilnosti enote Rožle. Po drugi strani pa bi bilo tako atrij kot terase vrtca možno še bistveno bolj obogatiti z elementi, ki bi omogočali razvoj novih programov. Zato, da se otroška domišljija res razživi, da je spodbujena in izzvana, je potreben bogat 'vrt', ki odgovarja na želje po različnih tipih igre in druženja ter omogoča raziskovanje psihomotoričnih meja v okviru varnega okolja. Travno površino, razrezano z asfalnimi potmi, ob katerih so nanizana igrala, bi bilo mogoče nadgraditi z zasaditvijo, ki bi prevzela vlogo strukturnega in hkrati izobraževalnega pripomočka ter omogočala dojemanje sveta z vsemi čuti. Svet barv in tekstur različnih materialov lahko otroka popelje na pot od vizualnega do taktilnega raziskovanja. Trajna ureditev mora dobiti svojo dopolnitev v spreminjajočem, kjer bodo otroci postavljeni v vlogo kreatorjev podob in ureditev prostora. Malčki, prav tako kot odrasli, potrebujejo tudi možnost umika iz velikih površin za skupinske dejavnosti, v kotičke za počitek, opazovanje in mirne zaposlitve. Receptov za burjenje otroške domišljije in zvedavosti ter prirejanje okolij za vaje iz različnih življenjskih situacij, ki se skrivajo v sproščeni igri, je veliko.Takšnih izkušenj so željni tako otroci kot starši in vzgojitelji, naloga načrtovalcev pa je, da oblikujejo oprostor, ki to omogoča.


Tanja Maljevac


 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


projekt
Vrtec Rožle, Nove Jarše

naslov
Rožičeva 10, Ljubljana

arhitekt
Boris Briški

izvedba
1997
na vrh