info akcije magazine id mail english
02DelavnicaDobro : slaboKritika : polemikaPisma bralcev
1. 4. 2008

Tretja dimenzija v dvodimenzionalnem mestu

Trgovsko poslovni center Diamant, Ljubljana


Zgradba novega poslovnega središča Diamant navzven preseneti s svojo preprostostjo in jasno sporočilnostjo, v notranji organizaciji pa s skladnostjo in funkcionalnostjo. V nakupovalno središče je postavljena kot večnadstropni "kontejner" s spremenljivo vsebino - prodajnimi saloni in notranjimi ulicami.

Takšna rešitev je sicer v prostoru, kjer stoji, dokaj običajna, a obravnavana arhitektura ima tisto, kar drugi objekti nekdanjih Javnih skladišč nimajo: ima "originalno identiteto". Izpod preoblek nekdanjih skladišč je namreč še vedno zaznaven monoton ritem nekdanje stroge racionalne zasnove. Mesta, ki so rasla skupaj z ljudmi in so zato prežeta s humanim, imajo značilne sledi ali raščene forme, skozi čas izklesane izraze. BTC-city pa ni "mesto". Velik reklamni pano je, katerega podoba se lahko vsak hip spremeni glede na trenutno ponudbo najemnika hale.

Motiv poslovne hiše sicer črpa iz tradicije moderne arhitekture in je zasnovan kot lebdeč enostaven volumen. Hkrati pa z dinamičnim obrisom povzema značilnosti kamna, kakor je pogosto izklesan po naravni poti. Premišljeno animiran obris "Diamanta" se od daleč harmonično vklaplja v obris hribovitega oboda Ljubljanske kotline.



Na tem mestu je še nekaj let nazaj stal salon za prodajo kamnitih plošč. Danes pa dinamična mreža podolgovatih kamnitih plošč riše nov obris stavbe. Zasteklitev pritličja pod različnimi nakloni je zanimiva in vzbudi pozornost, a si je prodajne artikle v nagnjenih izložbah zaradi zrcaljenja težko ogledovati. Tudi v imenu "diamant" morda zaznamo pretiravanje, saj namesto prozornega kristala, naletimo na stavbo zemeljskih barv, ki ni strogo in pedantno obrušena, kot diamanti. A to ne moti arhitekturnega koncepta.

Občutljivejše prilagajanje običajnih volumnov lokalnim silnicam v prostoru (a brez pretiravanja kakor pri dekonstruktivizmu), lahko vodi k zanimivejšim oblikovalskim principom. Ponuja vzpostavitev dialoga med človekom in arhitekturo, med celostno čutenim in arhitekturno določenim. Čeprav "mesto" pogosto pomeni le "očiščena praznina", v kateri gradimo racionalne kubične forme, pa le-te niso več nujne za potrjevanje dominacije človeka nad naravo. Samo malenkost manj racionalno, a čustveno in sporočilno bogatejše oblikovanje lahko ustvari mnogo priljudnejše okolje.

Glavni vhod je smiselno postavljen, tako da ga zlahka opaziš, ko se približaš stavbi. Vstopiš kot v trup letala, skozi poševno steno, kjer hidravlična naprava poleti odpre kavarno, tako da se ta podaljša navzven. To je edina stavba z uporabnim javnim nadstreškom, ki sem jo opazil v BTC. Celoto dopolnjujejo detajli: linijske luči nad vhodom, osvetlitev tekočih stopnic, ki poživi in hkrati informira, steklena ograja pod svetlobnikom. Zgradba ne prihaja v prostor s prevelikimi kulturnimi ambicijami rešiti problem nakupovalnega središča v nekdanjih skladiščih. Zasnovana je le kot estetsko napredna varianto skladiščne hale. V nasprotju s plitvo arhitekturno okolico deluje kot zanimivejša in stabilnejša točka pri križarjenju skozi tesno in monotono prometno omrežje BTC-ja.

Orientacija v notranjosti je enostavna. Iz osrednjega, naravno osvetljenega stopnišča se odpirajo vhodi v posamezne salone, razporejene po obodu. Zaradi razgibanih zunanjih sten je vsak lokal drugačen. Manj dinamično je življenje v stavbi - ljudi je malo. Prodajalke lahko cele ure nemoteno klepetajo ali samevajo v svojih prodajalnah. To majhno nakupovalno središče je slabo vpeto v peš poti po nakupovalnem mestu. Morda bo zaživela, ko bodo pozidane površine v smeri proti poslovni stolpnici s piramidasto streho.

Povezanost zunanjih ureditev v BTC-ju je žal simptom, ki mu je podlegla tudi ta stavba. Poti od vhodov do parkirnih prostorov so nemogoče zavite in dolge, vodijo preko neurejenih površin, brez klančin ali stopnic. Obiskovalcem drsi, nekateri se oklepajo dreves. Tudi blatni čevlji ne vzbujajo navdušenja, še posebej ne pri snažilkah. To je v BTC-ju seveda problem, ki ni v rokah posameznega arhitekta.

BTC sicer na videz ni najprimernejši kraj za arhitekturne eksperimente, saj zgolj ekonomsko motivirani naročniki pričakujejo relativno poceni dvodimenzionalno arhitekturo, namesto prostorske dramatike in oblikovalskih filozofij. Večina stavb v BTC je skromnih in pustih. Tu se srečamo le z nekaj privlačnimi stavbnimi ovoji. Številni prostorski "presežki" pa stojijo na očeh javnosti in ne morejo skriti, da so oblikovani predvsem za tiste, ki prodajajo, ne za tiste, ki nakupujejo. Prostorski potenciali ostajajo neizkoriščeni. Za razliko od tega poslovni center Diamant iskreno, z dekonstruktivističnim navdihom, skuša podtakniti bolj tridimenzionalno arhitekturno misel med bleščave atrakcije "na prvo žogo". Več dobre arhitekture bi za BTC lahko postalo izhodišče, saj dviguje tudi vrednost nepremičninam!


Dušan Moll

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.




projekt
Trgovsko poslovni center Diamant

naslov
Letališka 5, Ljubljana

arhitekt
Nande Korpnik

izvedba
2006
na vrh