info akcije magazine id mail english
02DelavnicaDobro : slaboKritika : polemikaPisma bralcev
1. 4. 2008

5 znancev - 5 vhodov - 1 dvorišče

Studii v Rožni dolini


Studii v Rožni dolini v Ljubljani predstavljajo zanimivo rešitev za premagovanje prvega stanovanjskega problema. Pri individualni gradnji vrstnih hiš na manjši parceli v bližini mestnega središča so se pri reševanju stanovanjskega problema povezovali mladi kolegi in ustvarjili manjšo bivalno skupnost.

Z idejo združevanja prijateljev pod skupno streho sem se prvič srečala v Avstraliji. Ob preučevanju arhitekture v Melburneu sem naletela na večstanovanjsko hišo, v kateri je prebivalo šest prijateljev in eden izmed njih – arhitekt Craig A. Rossetti – je leta 1994 izdelal projekt za njihov prvi samostojen dom. Šest trinadstropnih nizkoproračunskih vrstnih hiš, so zgradili v industrijskem predelu Richmond, ki se danes spreminja v enega prestižnih stanovanjskeih predelov Melburna. Zaupanje mlademu prijatelju arhitektu se je obrestovalo vsem. Stanovanja so leta 1995 prejela dve prestižni nagradi (Winner RAIA for Multiple Residential in Winner Robin Boyd National Award for Housing) in danes dosegajo vrtoglavo ceno.

Od tedaj sem ugibala, kdaj se bo kdo stanovanj na podoben način lotil pri nas (ponovno, saj so v preteklosti podobni projekti že obstajali). Združevanje več gospodinjstev pod eno streho ima v Sloveniji tradicijo, ki jo, mimogrede, lahko opazimo tudi v neposredni bližini najnovejših studiev v Rožni dolini v Ljubljani. V zadnjem primeru lahko govorimo o spremembi; če je nekoč šlo za večgeneracijsko združevanje znotraj družine, gre pri obravnavanem projektu za medgeneracijsko združevanje prijateljev, ki naj bi jim stanovanje znotraj tega objekta pomenilo prvi lasten dom. Spremembe so se zgodile tudi v organizacijskem smislu oziroma v zasnovi objekta, saj ne gre za združevanje po vertikali, temveč po horizontali. Pet samostojnih enot z miniaturnimi vrtovi je zlepljenih med sabo po vzorcu vrstnih hiš, ki pa so zamaknjene, da bi med enotami zagotovili več intime. Stanovanja imajo skupno dvorišče z garažami ob severni strani ter »uličico« z lepo oblikovanimi vhodi na vzhodni strani.

Rožna dolina je bila nekoč prestižen stanovanjski predel, danes pa je mozaik najrazličnejših stilov stanovanjskih hiš. Nizek nov črn volumen z nasičeno teksturo kremenčevega posipa v bitumnu, ki je nanesen na pločevino, je lepo umeščen med okoliške hiše. (Fasada je, mimogrede, predvsem ob koncu gradnje v soseski povzročila zgražanje splošne javnosti.) Posamezne hiše so zasnovane kot dvovišinske dnevne sobe z galerijo ter majhnimi sobami in sanitarijami v nadstropju. Skrbno oblikovani so vhodi, ki z leseno oblogo (intimnost). Ob zasteklenih zahodnih stenah, ki gledajo na ulico, pa se porajajo vprašanja. Ob gradnji je kazalo, da se mladi naročniki ne bojijo odprtosti in bo njihov novi dom resnično manifest sodobnega bivanja na predragih zemljiščih. Danes se zasteklitev skriva za visoko, ponekod celo nepredušno zaprto ograjo ter večinoma zastrtimi zunanjimi roloji. Glede na majhne vrtove, ki nudijo malo možnosti za intimno poležavanje na travi, se sprašujem, ali je dobra zasnova stanovanj dovolj za to majhno lokacijo v specifičnem mestnem prostoru. Introvertirane hiše so lahko, zlasti v Rožni dolini, kjer hiše s fasadami ustvarjajo ulice, za javni prostor slabša rešitev. Zato ni čudno, da mimoidoče moti ogromna črna ograja, ki Rožno dolino spreminja v "backyarde".

Ideja o združevanju bi, še posebej v večjih mestih tudi pri nas lahko postala množičnejša alternativa težko dosegljivim socialnim stanovanjem. Investitor in uporabnik lahko izbira pri lokaciji, sodeluje pri nastajanju projekta, kar mu omogoča tudi prilagajanje njegovim individualnim potrebam. Navsezadnje odloča, kdo bodo njegovi sosedje. Če citiramo arhitekta Dešmana, gre torej za mogočo izpeljavo "uspešne poslovne operacije", ki kljub zgoščenosti v mestnem prostoru doseže visoko bivalno in arhitekturno kvaliteto.

Navsezadnje gre za potencial kolektivne individualne gradnje, kjer so lahko izpolnjene tudi sanje slovenskega povprečja o individualni hiši z vrtom.


Anja Koršič

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.




projekt
Bivalni ateljeji

naslov
Rožna dolina, Cesta I 4, Ljubljana

arhitekt
Vanja Gregorc, Rok Klanjšček, Aleš Vrhovec

izvedba
2005
na vrh