info akcije magazine id mail english
02DelavnicaDobro : slaboKritika : polemikaPisma bralcev
6. 5. 2008

Garažna hiša kot prostorska dominanta

Garažna hiša Šarabon, Ljubljana


Okolica Kliničnega centra v Ljubljani je prostor nenehnih tokov. Prostor bolezni in zdravja. V grobem, tudi prostor preživetja. V tem oziru občutljiv prostor, v katerega se je vpela tudi garažna hiša Šarabon, da bi zadostila potrebam bolnišnic po dodatnih površinah za osebna vozila in jih programsko dopolnila. Toda ob arhitekturnem učinku nove garažne hiše ne zaznamo te občutljivosti, saj stavba na prvi pogled deluje kot samozadostna entiteta. Dobimo bčutek, da se zažira v prostor, namesto da bi ga sprostila.

Površine za pešce okoli ustanov kliničnega centra so okrnjene, prostor deli prometna žila, parkiranje pa je v okolici skoraj nemogoče. Zdi se, da je bila gradnja garažne hiše edini izhod iz prometno preobremenjenega okolja. Pa se je bilo res smiselno oprijeti tako kvalitativne, estetske rešitve za reševanje problema prometne kvantitete?

Programsko stresno okolje bi prej potrebovalo negativ, odprt, prazen prostor, s katerim bi sprostili prostor za pešce. Namesto novega polnega volumna, se odprt parter zdi bolj smiseln. Garažna hiša ga s svojo kovinsko lupino zapira in prekine logičen iztek prostora v park na drugi stani prometnice. Pešci so stisnjeni med veliko kovinsko gmoto in promet. Plečnikov park tako komaj še ohranja svoj prvotni namen.

Tudi pomen cerkve sv. Petra, nekdanje dominante v prostoru, se je spremenil. Naenkrat cerkev ni več edina orientacijska točka v prostoru, saj ji novozgrajena garažna hiša parira s svojim velikim volumnom. Zdi se, da je okolje tako postalo manj čitljivo, bolj kaotično in za mimoidoče teže obvladljivo.



Ovoja garažne hiše še prispeva k temu. Ostre linije fasadnih robov režejo prostor. Potencirajo stresnost bolnišničnih ustanov, namesto da bi jo omilili. Celo lahkotni pogledi iz notranjosti garaže ter nočna osvetlitev ne odtehtajo temne, sive robatosti dneva.

Za sodobno arhitekturo je v veliki meri značilno, da želi biti samosvoja, univerzalna, kričeča, namesto da bi stopila v dialog z okoljem in ponudila glavno vlogo uporabniku. Garažna hiša je servis in njena naloga bi morala biti, da služi, ne da dominira nad prostorom in njegovimi uporabniki. Je namreč dopolnilni program, zaradi katerega naj bi bivanje postalo enostavnejše in ne bolj zapleteno.

Polog na srce urejevalcem prostora. Ne finančni, temveč zdravorazumski. Poseg v okolje, kakršenkoli že, pomeni odgovornost načrtovanja prostora po merilu uporabnikov. New York bi takšno gmoto zlahka požrl. Ljubljana, kot drobno mesto pa je za tovrstne posege precej bolj občutljiva.

Še pomnite igro…kamen, škarje in papir.


Maša Ogrin

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Svetlana
Garažna hiša Šarabon-Maistrov park Ljubno, 5.12. 2008, 08:29

Primerjanje, mogoče za ene nesmisleno, prispevka o Maistrovem parku/Ljubno in garažne hiše Šarabon/Ljubljana je, vsaj zame, potrebno. Ljubljana bo s takšnim razmišljanjem za vedno ostala "drobno" mesto, ker ji drznosti itak primanjkuje (v vsakem pogledu), kar pa zadeva Maistrov park - lepo prosim stopite na cesto, na hrib ali si z okna hiše v miru oglejte "kaleidoskopski park" in povejte ali ima "ta" park kakšne zveze z okoljem (tudi če sam se še tako poglobila in sprejela vsa dejstava, žal, ni šlo). In kakšni občutki vas obdajajo??!! Okolje določene stvari sprejme (ne glede na strokovna mnenja in naša prizadevanja kako pojasniti "zakaj je nekaj TAM"), določene enostavno zavrže in te ne zaživijo v prostoru. Narava poskuša potrpežljivo "dokazati" kaj je prav in kaj ne - mi pa gluhi kot smo, ustrajamo pri svojem. Urbano prenese nekaj "odpuljenega" ampak v naravnem okolju, poslušajmo naravo!

Maša Ogrin
Draga Svetlana!, 11.1. 2009, 22:28

Veseli me, da se je po tolikem času končno pojavil komentar članka. Se povsem strinjam, da Ljubljani primanjkuje drznosti, vendar pa ji primanjkuje tudi premišljenosti. Po nekaj desetletij dolgem spancu, se je Trnuljčica prebudila v Hip-generacijo. Očitno mora navleči rožnate barve in sprejeti trend opaznega. Ni ji povsem jasno, kam bi sedaj z vso svojo čudovito zgodovino. Srednjeveška ogrlica med gradom in reko se je oblikovala po potrebah ljudi - javni prostor ima svojo logiko in ni sam po sebi umeven. Arhitektura, kot del urbanizma oziroma oblikovanja, odraža stanje družbenega duha. Danes v osrednji bivanjski prostor postavljamo gmoto železja. Smo preskočili zid? Gradimo streho le na temeljih brez sten. Avantgarda? Ali le zmedenost.

Obstaja razlika med novim svežim, ki stopi v dialog in drznim arogantnim, kot obstaja razlika med demokracijo in samopašništvom.

Polis bi danes raje rasla kar sama.


drago
Brez naslova, 12.1. 2009, 15:54

protagoras:"Vseh stvari merilo je človek,bivajočih kakor so, nebivajočih kakor niso."

Dare
Brez naslova, 12.1. 2009, 19:46

Spomenik nekega arhitekta !!. Čas bo povedal svoje, kje je duša stavbe-toplina objekta?.

Maša Ogrin
Svetlani, 27.1. 2009, 11:01

http://www.novogradnje.com/sl/Intervjuji/Arhitekt_ne_izumlja_arhit ekt_transformira_realnost_.html

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



www.mirankambic.com

projekt
Garažna Hiša Šarabon

naslov
Njegoševa cesta, Ljubljana

arhitekti
A.biro

izvedba
2006
na vrh