info akcije magazine id mail english
02DelavnicaDobro : slaboKritika : polemikaPisma bralcev
30. 1. 2008

Funkcionalne zadrege sakralnega prostora

Liturgična primernost in teološko–simbolna sporočilnost cerkve v Retečah


Dne 31. 7. 2007 je bil v Uradnem listu RS št. 68/2007 objavljen odlok o razglasitvi cerkve sv. Janeza Evangelista v Retečah za kulturni spomenik lokalnega pomena. Priložnost sama nas izziva, da se tudi mi razgledamo po novem kulturnem spomeniku ter ga skušamo, kar se da, celostno zaobjeti.

Prvotno zasnovana poznogotska cerkev je bila skozi čas večkrat prezidana in povečana. (1) Kljub posegom postane z ustanovitvijo župnije v začetku 60-ih let 20. stoletja za potrebe naraščajočega vernega občestva premajhna. Projekt za razširitev cerkve je izdelal Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana pod vodstvom tedanjega direktorja arhitekta Ota Jugovca. V rešitvi le-ta predlaga odstranitev vseh dotedanjih prizidkov ter cerkvene ladje, ki so bili v očeh istega zavoda in konservatorja prof. Milana Železnika spoznani za neustrezne (2); ostaneta le zvonik in prezbiterij. Ta dva elementa arhitekt poveže z novo cerkveno ladjo, ki jo definira strešna konstrukcija, sloneča na štirih slopih, postavljenih na mestih zidov nekdanje ladje. Streha ohranja višino baročne zasnove in se šotorasto spušča v prečno smer orientiran tloris ovalne oblike, zaključen s popolnoma transparentno stekleno opno. Ustroj cerkve ohranja navidezno klasično zasnovo. Pod zvonikom, ki služi kot vetrolov, se vstopa v novo cerkveno ladjo, ki se zaključi z baročnim prezbiterijem. Razporeditev bogoslužne opreme je neobičajna, predvsem z umestitvijo pevskega kora in zakristije v prezbiterij ter postavitvijo oltarnih kipov na nosilne slope strehe, t.j. v cerkveno ladjo.

Rekonstrukcija cerkve v Retečah predstavlja enega drznejših poskusov združevanja starega z novim, ki je strokovno javnost vzdramila k marsikateri kritični razpravi. V medijih objavljene ocene se osredotočijo izključno na arhitekturno formo rešitve, ki ji priznavajo avantgardnost in izvirnost (3), izhajajočo iz zglednega sodelovanja konservator – arhitekt. (4) V ocenah pa sta, zaradi moralne spornosti(5), zavestno prezrti funkcionalna in simbolna narava objekta, ki ga znotraj bogoslužnega krščanskega prostora - cerkve razumemo v liturgični primernosti in teološko–simbolni sporočilnosti.

Ključne smernice za to področje so bile podane na 2. vatikanskem koncilu leta 1961 in so bile že leta 1964 temeljno povzete v uvodih poglavjih mašne knjige v Rimskem misalu. V luči teh navodil se marsikatera, prej izvirna rešitev pokaže za nesprejemljivo oz. celo nedopustno. Naj izpostavim le najočitnejše. Nova zasnova cerkvene ladje prenese težišče prostora iz prezbiterija v prostor za vernike. S tem poruši klasično hierarhično ureditev in razumevanje bogoslužnega prostora, ki bi se moral izražati skozi stopnjevanost svetosti - od vsakdanjega, svetnega, do najsvetejšega, presežnega. V luči navodil se za neprimernega izkaže tudi transparenten obod, ki naj bi vernikom omogočal stik z božanskim, ki je za Jugovca v naravi(6) in ne v obhajanju bogoslužja. A skozi okna je mogoče videti le obešeno perilo prvega soseda in hlevski gnoj drugega. Še najbližje bi se svetemu približali s pogledom na bližnje pokopališče, a kaj, ko je to obdano z betonsko ograjo. Nerodnost je omiljena s postavitvijo betonskih blokov po zunanjem obodu cerkve, zasaditvijo žive meje ob dostopni cesti ter s pisarniškimi lamelnimi zavesami v notranjosti. Kaotičnost razmer (kdo je kaj, kje je kaj in kaj je kaj) poveča še nerazumevanje vsebin delov bogoslužnega prostora ter umestitev bogoslužnih elementov vanj. Najsvetejši prostor, prezbiterij postane prostor za shrambo oblačil in drugih liturgičnih predmetov – zakristija ter obenem premajhen, zasilni pevski kor, ki ga zaradi nizke strehe ni bilo mogoče realizirati v prostoru za vernike nad glavnim vhodom. (7) Glavni bogoslužni element - oltar, ki po svoji naravi sodi v prezbiterij, je nasprotno razpršen po novem volumnu prostora za vernike. To še posebej poudarjajo oltarni kipi, ohranjeni iz stare baročne cerkve, ki so pritrjeni na slope tako, da gledajo vsak v svojo stran. Oltarna menza je zaradi prenapolnjenosti prezbiterija izrinjena v cerkveni prostor, kar izniči njen zakramentalni pomen in jo degradira na pojem navadne mize. Poleg funkcionalnih in simbolnih zadreg pa doživetje svetosti bogoslužnega prostora ovira tudi cenena izbira materialov. Še posebej zmoti uporaba PVC plošč z tlak cerkvene ladje, ki asociira na pisarno, delavnico ali trgovino.

Na ozemlju današnje Republike Slovenije lahko naštejemo 2880 rimskokatoliških bogoslužnih objektov, (8) ki so z različno intenziteto kontinuirano nastajali skozi celotno zgodovino, se vanj postopno vraščali ter na ta način ključno zaznamovali njeno duhovno kot tudi fizično podobo. Številčnost in gostota bogoslužnih objektov oblikujeta značilno identiteto slovenske krajine, v stroki poimenovano tudi sakralna krajina, ki predstavlja v Evropi in svetu edinstven fenomen. (9) K oblikovanju te identitete prispeva svoj delež tudi reteška cerkev Janeza Evangelista, ki je v sedanjih arhitekturnih in umetnostnozgodovinskih krogih predstavljena kot zelo uspešna rešitev(10) snovanja bogoslužnih objektov na Slovenskem po II. svetovni vojni. To nenazadnje potrjuje tudi nedavna razglasitev obravnavane cerkve za kulturni spomenik. Kratka pričujoča analiza, ki se ne ustavi zgolj na fizični komponenti arhitekture, ampak jo skuša razumeti celoviteje - tudi v njeni funkciji in simboliki, to favorizacijo ovrže. Ob nastalem razkoraku med uveljavljeno oceno in našim vrednotenjem se porajajo mnoga še nedogovorjena vprašanja, predvsem pa potreba po vnovičnem celovitejšem vpogledu in oceni nastale produkcije.


Martin Kavčič

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Janez Kermelj
hvala vam za iskren članek, 7.4. 2008, 09:05

Mene osebno pa poleg Vasih ugotovitev motita stebra na sredi cerkve. Zakaj niso predvideli stebrov ob strani in streho izvedli kot most. Stropna lupina bi bila lahko se vedno enake oblike in obesena. Cerkev je zaradi šip tudi energetsko zelo potratna.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


projekt
Prezidava Cerkve Janeza Evangelista v Retečah

naslov
Reteče pri Škofji Loki

arhitekt
Oton Jugovec

konzervator
Milan Železnik

izvedba
1970-1974

______________

1 Prvotna zasnova cerkve ni enoznačno določena. Pri datiranju je ta v literaturi dosledno navedena kot baročna, medtem ko jo akt o razglasitvi lokalnega kulturnega spomenika umesti v poznogotsko obdobje.

2 Železnik, M., 1976: Predstavitev cerkve v Retečah. AB – arhitektov bilten, št. 29.

3 Gabrijelčič, P., in Koželj J., 1976: Cerkev v Retečah, za in proti. AB – arhitektov bilten, št. 20.

4 Ob tem ne smemo pozabiti, da sta bila oba zaposlena na Zavodu za spomeniško varstvo Ljubljana.

5 Gabrijeličič, P., in Koželj, J., 1976: Cerkev v Retečah, za in proti. AB – arhitektov bilten, št. 20.

6 Zorec, M. 2001: Spomeniška rekonstrukcija cerkve v Retečah 1970-74

7 Kronika II. Župnijski arhiv Reteče.

8 Debevec, L., 1999: Prenova in gradnja bogoslužnih stavb. Inštitut za sakralno arhitekturo, Ljubljana, str. 7.

9 Fister, P., 1998: Sakralna arhitektura in slovenska kulturna identiteta. Nova revija, avgust–september : str. 224.

10 Bernik, S., 2004: Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja. Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana.
na vrh